Ta vikend je t.i. Martinov vikend, ki ga mnogo ljudi v naši deželi vinogradov praznuje praznik vina. Ob praznovanju “iz mošta v vino” pa ne potekajo le pojedine ob gosi in mlincih, temveč tudi ob velikih količinah alkoholnih pijač. Posledično pa praksa in statistika v Sloveniji kaže, da je psihofizično stanje voznikov v teh dnevih še slabše kot drugače. Kljub temu, da jih drugače veliko meni, da vozniki ne bi smeli uživati alkoholnih pijač, nekateri vseeno sedejo za volan. Le kaj bi taisti rekli, če bi bili udeleženi v prometni nesreči zaradi pijanega voznika ali morda celo izgubili bližnjega. Zato pa je na varnost potrebno pomisliti prej, statistični podatki so namreč zaskrbljajoči…
Zaskrbljajoči statistični podatki
Leta 2008 je bilo 211 prometnih nesreč s smrtnim izidom, 68 od njih so jih povzročili vinjeni vozniki, ki so imeli v krvi povprečno 1,6 promila. Zaskrbljajoče je torej, da je kar tretjina voznikov, ki povzročijo prometno nesrečo s smrtnim izidom, pod vplivom alkohola. In tudi na splošno policijska statistika kaže, da je alkohol še vedno vzrok za vsako tretjo nesrečo.
Dejstva o tem, kako alkohol vpliva na vožnjo
Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V organizmu ostane tudi do 12 ur ali več po zaužitju, naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo popolnoma sposobni za varno vožnjo oziroma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti stopnja koncentracije alkohola še vedno nad dovoljeno.
Vožnja pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi pomeni izjemno povečanje verjetnosti za nastanek prometne nesreče. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Stopnja tveganja, ki ga pomenijo v prometu alkoholizirani vozniki, se povečuje s količino zaužitega alkohola. Pri koncentraciji alkohola 0,5 g/kg je verjetnost, da bo voznik povzročil prometno nesrečo dvakrat večja, pri 1,3 g/kg petnajstkrat in pri 1,5 g/kg petindvajsetkrat večja, kot pri treznem vozniku.
Zakon o varnosti cestnega prometa postavlja arbitrarno določeno dovoljeno stopnjo alkoholiziranosti, t.j. mejo, ki je še sprejemljiva z vidika družbe. Vendar začnejo že s prvim kozarcem alkoholne pijače slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Pri 0.2 grama alkohola na kilogram krvi se slabša sposobnost opazovanja premikajočih se luči, Pri 0.3 grama na kilogram krvi se slabša sposobnost globinskega opazovanja in s tem pravilne izbire varnostne razdalje. Zmanjša se kritičnost do lastnega ravnanja in samokontrola. Zaradi izgube psihičnih zavor, se poveča pripravljenost za tveganje, lahko tudi agresivnost. Pri 0.5 grama alkohola na kilogram krvi se pojavi rdeča slepota (slabša zaznava rdeče luči na semaforju in zavornih luči), zmanjšuje se sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega, predmeti se zdijo bolj oddaljeni kot so v resnici, reakcijski čas se podaljša, pojavijo se motnje ravnotežja, vedno težje se prilagajamo naglim svetlobnim spremembam. Pri še višjih koncentracijah se težave stopnjujejo in povečuje, pojavi se ožanje vidnega polja in tunelski vid, reakcijske sposobnosti se izrazito poslabšajo, zmanjšanje mehanizmom samokontrole vedenja, zmanjša se sposobnost presojanja in pravilnega odločanja.
Praviloma vinjeni vozniki padejo v past, saj so prepričani v neokrnjenost svojih sposobnosti, zaradi pomanjkljive samokontrole in izkrivljenega zaznavanja pa so celo mnenja, da so njihove sposobnosti večje. Večina ljudi pri doseženi stopnji 0.5 g/kg ne zmore odločitve, da ne bo popila ničesar več. Samo popolnoma trezen voznik odloča sam, pri 0.5 g/kg odloča tudi popiti alkohol. Vozniki “pozabijo na določeno mejo” in hitro se ujamejo v začaranem krogu alkoholnega opoja. Posledice so žal največkrat tragične.
Alkohol ubija, največkrat nedolžne
Policisti so začeli v četrtek akcijo Alkohol ubija, največkrat nedolžne, v okviru katere bodo dober teden okrepljeno preverjali psihofizično stanje voznikov. S to akcijo, v kateri že tretje leto zapored sodelujeta Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje, želijo zmanjšati število prometnih nezgod, katerih sekundarni razlog je alkohol. Več o akciji si lahko preberete na spletni strani slovenske policije .
Ne pijte, ker to počnejo vsi ali da bi izpadli “kul”
Za Slovenijo je značilna t.i. “mokra” kultura, saj je kultura pitja večini neznanka. V deželi vinogradov imamo približno 15 % alkoholikov in nadaljnih 15 % prekomernih pivcev. Glede na to, da vas bo v naslednjih dnevih veliko praznovalo praznik vina, naj velja opozorilo, da če že ne spoštujete sebe in svojega telesa, ter škodujete sami sebi, ne povzročajte škode drugim! Bodite odgovorni do drugih (čeprav se postavlja vprašanje, če je lahko odgovoren do drugih tisti, ki mu je neznana odgovornost so samega sebe?). Na posledice mislite pred uživanjem raznih opojnih substanc, saj vam je v stanju zožene zavesto slednje povsem onemogočeno. Tega se morate zavedati pred pitjem. Za posledice ni opravičila! In če zastrupljate svoje telo z različnimi substancami samo zato, da se lahko sprostite in zabavate, ker to počnejo vsi ali da bi izpadli kul, imate velike težave s svojo samozavestjo, ljubeznijo do sebe in čustvi. Kdor se ima rad, ne ravna tako grdo in škodoželjno niti s seboj, niti z drugimi.
Dragi bralci, želim vam, da letošnje martinovo ne preživite v znamenju alkohola, temveč ob pristni sproščenosti in smehu!
