KDAJ JE OTROK V STRESU? KAKO MU POMAGATI?

Čeprav odrasli vidimo otroke kot vesele in brezskrbne, je tudi stres del otroškega življenja. Kako otroku pomagati pri soočanju s stresom in ga naučiti sproščanja in tehnik, ki ga bodo spremljale celo življenje?

Kaj je stres?

Stres je dogodek ali stanje, ki povzroči neravnovesje na telesnem in duševnem področju. Nezdrav odziv na stres se pojavi, kadar zahteve stresorja (stresne situacije ali dogodka) presežejo posameznikovo sposobnost obvladovanja. Pogosto stres izhaja iz nečesa, kar je izven našega nadzora, stopnja nadzora je praviloma premosorazmerna stopnji stresa.

Pod stresom se nam poveča bitje srca, dihanje je globlje, mišice pa napete. Za vzpostavitev ravnovesja potrebujemo sprostitev stresa oz. njegove energije.

Določena mera stresa je normalna. Takšnemu stresu, ki nas spodbuja k življenskim izzivom, izpolnjevanju delovnih nalog in iskanju rešitev, pravimo zdravi oz. pozitivni stres. Majhne količine stresa čutijo otroci na primer pred preizkusom znanja ali pred spoznavanjem novih ljudi. Tudi manjši stresi so pozitivni, saj otroka spodbujajo k učenju in soočenju k novim izzivom. Zdrav stres doživijo otroci pri učenju novih spretnosti, saj stres čutijo zaradi razburjenja in pričakovanja.

Medtem, ko je določena mera stresa normalna in celo zdrava, se zdi, da so danes otroci že od najzgodnejših let soočajo s številnimi stresnimi dogodki. Čeprav je stres povsem normalen in zdrav, so danes že otroci podvrženi številnim stresnim situacijam. Bolečine v želodcu, težave s spanjem, napadi jeze, infekcije in podobno so velikokrat znaki stresa, ki jih starši spregledajo.

Medtem, ko nekatere stresne situacije pričakujemo, saj so normalen in samoumeven del otrokovega življenja, nekaterih ne moremo predvidevati. Kadar otroci začnejo obiskovati vrtec, šolo ali srednjo šolo, vemo, da so ti prehodi zanje in za starše stresni. Tudi za puberteto vemo, da je zaradi iskanja posameznikove identitete in osamosvajanja sama po sebi stresno obdobje. Strah pred temo in pritisk vrstnikov so prav tako stresorji, ki jih lahko pričakujemo ter se nanje pripravimo. Nekateri stresorji pa niso tako predvidljivi. Že običajne vsakodnevne težave lahko pri otroku povzročijo stres.

Kdaj stres povzroči stisko?

Težave se začnejo, ko se običajen stres spremeni v preveč stresa oziroma negativen stres. Preveč stresa otroci čutijo kot stisko. Najpogostejši razlogi za negativni stres pri otrocih povzročijo prepiri med starši ali ločitev, ponovna poroka enega od staršev, smrt, dolgotrajna bolezen, zloraba, selitev, nasilje, naravne katastrofe, nerazumevanje s prijatelji, izločanje iz družbe, prehude obremenitve v šoli, nasilje…

Reakcije otrok na stres

Reakcije in odzivi na stres se spreminjajo z otrokovim razvojem, sposobnostjo obvladovanja, časom trajanja stresa, intenzivnostjo stresa ter podpore družine, prijateljev in skupnosti. Dva najpogostejša pokazatelja, da je otrok pod stresom sta spremembe v vedenju in nazadovanje v razvoju. Otroci pod stresom spremenijo svoje vedenje in odzivanje. Predvsem mlajši otroci se velikokrat začnejo vesti v skladu s prejšnjimi fazami razvoja, kot je sesanje palca ali lulanje v posteljo.

Tipični znaki in simptomi stresa pri otrocih

Predšolski otroci

Predšolski otroci ne morejo oz. še ne znajo svojega stresa izraziti z besedami, zato pa to zelo dobro pokažejo s svojim vedenjem. Značilno je pomanjkanje samokontrole, izguba občutka za čas, močenje postelje, spremembe prehranjevalnih navad (jedo preveč ali premalo), težave z govorom in spanjem, pojavijo se telesni simptomi kot so virusne okužbe, glavoboli, bolečine v trebuhu…

Vsak predšolski otrok, ki je pod stresom, bo reagiral drugače. Nekatera vedenja vključujejo razdražljivost, tesnobo, neobvladljiv jok, tresenje zaradi strahu, težave s spanjem in prehranjevanjem. Malčki se lahko začnejo vesti kot dojenčki (nazadujejo), počutijo se jezni in ne razumejo svojih občutkov, strah jih je biti sami ali brez svojih staršev, hitro se umaknejo, grizejo, lahko so občutljivi ne nenavadne in glasne zvoke. V njih rastejo občutki žalosti ali jeze. Postanejo lahko jezni in agresivni, imajo nočne more ipd.

Osnovnošolski otroci

Kadar stvari ne bodo šle pravo pot, se bo osnovnošolski otrok razjokal, postal agresiven, se začel vesti drugače kot po navadi, pritoževal se bo okrog šole, imel strahove in nočne more. Lahko ima težave z zbranostjo, zaradi česar se mu lahko poslabša šolski uspeh.

Reakcija na stres lahko vključuje umik, občutek neljubljenosti. Nekateri neradi hodijo v šolo in sklepajo prijateljstva z vrstniki. Skrbi jih za prihodnost, velikokrat se pritožujejo nad glavoboli in bolečinami v trebuhu, imajo težave s spanjem, izgubo apetita, pogosto jih tišči na stranišče.

Najstniki

Najstniki postanejo uporniški, lahko imajo motnje spanja, so razburjeni ter se obnašajo neodgovorno. Najstniki pod stresom so jezni, imajo občutek razočaranja, primanjkuje jim samozavesti in splošnega zaupanja do sveta. Njihova reakcija na dolgotrajni stres se lahko pokaže v skrajnem vedenju: lahko naredijo vse, kar se od njih zahteva ali se nasprotno upirajo in kršijo prav vsa pravila in predpise in prevzamejo visoko tvegana dejanja (špricanje šole, alkohol, droge…). V najstniških letih obstaja tudi nevarnost depresije in samomorilskih teženj.

Gradnja varnostne mreže

Tako kot vsak otrok reagira na isto situacijo drugače, tako se tudi vsak na različne načine spopada s stresom. Dokazano je, da otroci, ki živijo v okolju, v katerem čutijo ljubezen in podporo, razvijejo boljše in prožnejše strategije za spopadanje s stresom. Veliko otrok podpornega okolja v družini in okolju nima, zato se ne morejo naučiti pozitivnega sproščanja in tehnik spopadanja s stresom.

Dejavniki, ki podpirajo otroke ter ustvarjajo varnostno mrežo v stresnih situacijah so:

  • zdrav in pristen odnos z vsaj enim staršem ali drugim odraslim
  • dobro razvite socialne veščine
  • dobro razvita spretnost za reševanje problemov
  • sposobnost neodvisnega delovanja
  • obvladovanje strategije
  • pozitivna samopodoba in samozavest
  • sposobnost osredotočanja in koncentracije
  • posebni interesi in hobiji

Starši lahko v družini poskrbite za dodatno zaščito, s tem ko:

Socialna podpora

Socialna podpora pomeni pomoč ljudem v težkih časih. Za otroke in mladostnike so to starši in drugi odrasli, ki jih v težkih situacijah poslušajo in objamejo, prijatelji s katerimi se lahko pogovorijo ipd. Vse to jim pomaga pri razmišljanju o različnih rešitvah. Najpomembneje pa je dejstvo, da otroci čutijo podporo in razumevanje svojih staršev in okolice.

Natančneje to pomeni, da otroka:

  • OPAZUJETE

Dobro razvite sposobnosti opazovanja so bistvenega pomena. Opazujte, če se prepirajo s svojimi vrstniki, so agresivni, nimajo apetita, imajo težave s spanjem, slabo koncentracijo…

  • SPODBUJAJTE

Spodbujajte svoje otroke in jim pokažite, da vam ni vseeno. Bodite pozitivni!

  • NAUČITE PREPOZNAVANJA IN SPREJEMANJA ČUSTEV

Naj otrok ve, da je povsem normalno in v redu, če čuti jezo, razočaranje, žalost, strah, osamljenost… Otroku dajte imena za njegove občutke in mu pomagajte, da svoje občutke izrazi z besedami.

  • SPODBUJATE OTROKA K DEJAVNOSTIM Z NAMENOM SODELOVANJA, NE TEKMOVALNOSTI

To omogoča otroku, da deluje v skladu s svojim ritmom, brez pritiska.

  • SPODBUJATE K KAKOVOSTNEMU PREŽIVLJANJU PROSTEGA ČASA in POZITIVNEMU SPROŠČANJU

Skupno branje knjig spodbuja odprtost in poslušanje. Poskrbite za zdrave družinske obroke. Otroka ne obremenite z šolskimi in obšolskimi dejavnostmi, temveč mu omogočite tudi preživljanje prostega časa v okviru družine. Ne pozabite, da potrebuje dovolj počitka!

  • SPODBUDITE K POGOVORU

Vzemite si čas za pogovor in učinkovito komunikacijo ter mu dajte vedeti, da z vami lahko deli svoje občutke in strahove.

  • BODITE POZITIVEN ZGLED

Ne pozabite, da kot starš v prvi vrsto vzgajate z lastnim zgledom. Ne pričakujte, da bodo otroci ravnali tako kot jim pridigate, sami pa ravnate drugače. Kadar ste pod stresom, ostanite zbrani in mirni in razmislite, kaj boste storili. Ne sproščajte stresa s kajenjem ali pitjem alkohola, temveč si vzemite čas zase, za športno aktivnost in podobno.

Vir: SPLETNA SVETOVALNICA ZA STARŠE

PRIJAVA NA E-NOVICE SPLETNE SVETOVALNICE ZA STARŠE

Napovednik prihodnjih prispevkov najdete tukaj, če pa želite, da vas o novih prispevkih obveščamo na vašo elektronsko pošto, se prijavite na e-obveščanje. Vse kar je potrebno narediti, je, da vpišete svoj elektronski naslov, saj ne zahtevamo nobenih drugih podatkov.

Komentiraj

Email naslov je tajni.