Hitre rešitve ali dolgotrajne spremembe?

Veliko tistih, ki se odločajo za hujšanje, se v želji po hitrih rešitvah loti od raznoraznih popularnih diet do tablet, čajev in nadomestkov obrokov, ki obljubljajo neverjetne rezultate brez truda in spremembe prehranjevalnih navad. Ne dovolite, da vas zaradi hitrih rešitev mamljive reklame prepričajo, da boste zapravili svoj težko prisluženi denar in zdravje. Zavedajte se, da so tudi tako ali drugače slavne osebe, ki nastopajo v teh oglasih, plačane za uporabo njihovega obraza.

Če si resnično želite dolgotrajne spremembe, shujšati in hkrati izboljšati svoje zdravje, naj bo vaše osnovno vodilo to, da je zdravo hujšanje le naravno hujšanje. Navsezadnje tudi odvečne kilograme pridobimo zaradi nepravilne prehrane. Kršenje naravnih potreb telesa škodi naši vitalnosti in zdravju!

Kako shujšati zdravo in naravno?

Ključno pri zdravem hujšanju je razstrupljanje telesa s pravilnim prehranjevanjem. Uživanje sredstev za hujšanje (nadomestki obrokov, sredstva za zmanjšanje občutka lakote ipd.) le še poslabša že tako slabo fizično stanje telesa. Neuravnoteženo prehranjevanje in stradanje telesa je še slabše kot obremenjevanje telesa z odvečnimi kilogrami. Po takšnih dietah se kilogrami hitro povrnejo in običajno še okrepijo. Takšne spremembe lahko pustijo hude posledice na vašem zdravju, ki so včasih nepopravljive. Vsi ljudje hrepenimo po zdravju in dobrem počutju, ki jo želja po hitrem dosegu vitkosti zamegli razum.

V knjigi Zdravo hujšanje je naravno hujšanje boste našli odgovore, kako s pravilno prehrano in upoštevanjem naravnih zakonitosti prehranjevanja, ki so del inteligence človeškega telesa, ozdraviti vzroke telesnih in duševnih bolezni ter shujšati brez stradanja, odpovedovanja in slabe volje.

Avtorica pojasnjuje, da odvečni kilogrami, celulit in degenerativne bolezni nastanejo zaradi neustreznega življenjskega sloga, zlasti neustrezne prehrane. Tegobe današnjega časa izvirajo iz nezdrave črevesne flore in prenasičenosti s toksini, k čemur prispevajo: nepravilno kombiniranje hrane v obroku, pomanjkanje sadja in zelenjave v prehrani, uživanje prevelikih količin visoko predelane in konzervirane hrane, uživanje prevelikih količin koncentriranih beljakovin živalskega izvora (meso, mleko, jajca), stres, pitje alkohola, kajenje… S takšnim življenjskim slogom naši organi izločanja ne zmorejo izločati strupov v količini, kot jih vsakodnevno vnesemo v telo. Tako se pojavi debelost, celulit in degenerativne bolezni, ki jih včasih niso poznali: astma, kožne bolezni, sladkorna bolezen, depresija, bolezni krvožilnega sistema (zamašene žile, visok krvni tlak, srčne in možganske kapi ipd.), rak na prebavilih in druge vrste raka, osteoporoza, odpovedi ledvic…

Zdravo in naravno hujšanje je edina učinkovita in zdrava pot do cilja pri kateri boste uspešno izgubili odvečne kilograme. Zdravo in naravno hujšanje še ne pomeni, da boste kilograme izgubljali zelo počasi. Z načeli, ki so opisani v knjigi Zdravo hujšanje je naravno hujšanje vam bo uspelo razstrupiti odvečno maščobo hitreje, kot boste pričakovali.

Imela sem občutek, da se zredim že ob pogledu na hrano. Čeprav sem jedla zelo malo, sem imela nekaj odvečnih kilogramov. Ob upoštevanju vaših modrih nasvetov so se maščobe na stegnih in zadnjici stopile zelo hitro. In to klub temu, da zdaj jem več kot kadarkoli prej! Končno sem se naučila kako se hkrati pravilno prehranjevati in uživati v hrani.

Sabrina, Ljutomer

Za nakup in branje priročnika sem se odločila predvsem zaradi napihnjenosti v trebuhu. Vaš način pisanja me je že takoj pritegnil, vsebina, vse. Bila sem navdušena nad logično razlago. Dokaj hitro mi je uspelo priporočila vključiti v življenje. Pa je težko pri meni, saj nisem ravno discipliniran človek, kar se vidi že po tem, da se niti z rekreacijo ne ukvarjam. No v teh zadnjem mesecu se je tudi to spremenilo. Sem dobila navdih za zdravo življenje v vašem priročniku. Živim drugače, pa čeprav šele 1 mesec, trdim da uspešno, ker ravno začetek je po navadi težak. No pri tem načinu prehranjevanja ni odrekanja velikega. Vesela sem, da ste se odločila napisati priročnik, to je zelo ravnodušno ravnanje, prav nič egoistično. Ker ste želela to deliti z drugimi in olajšati stvari tudi drugim. Tudi moji bližji me opazujejo in sprašujejo, kaj se dogaja z mano tako pozitivnega. Ker vidijo rezultate v razpoloženju, me sprašujejo in mi sledijo. Hvala vam, ker ste nevede spremenili moj vsakdanjik na bolje.

Sabina, Maribor

Hvala za novo odkritje prehranjevanja! Nikoli lačna, vedno sita in v 14 dneh sem izgubila 5kg, manjši obseg ta zadnje in stegen! Sem vesela! Končno nekaj, kar drži in deluje!!!

Teja, Kranj

PO DVEH TEDNIH: Kupila sem vašo knjigo, jo prebrala in zdaj slabih 14 dni jemo jaz in mami po vaših načelih. Prva dva dni je bilo hudo, vsaj zame, ko sem začela. Se pa počutim bolje, energije imam več, nehala se je pa moja stalna utrujenost in zaspanost. Vse čestitke za to knjigo, ker je edina, ki resnično deluje.

PO NEKAJ MESECIH: Morem vam povedati,da jem po vaših načelih že par mesecev in sem končno uspela izgubiti dolgoletni celulit in moje odvečne kg, predsem trebušne obloge, ki mi jih ni uspelo izgubiti niti z rednim tekom. Pa tudi mami, ki ima probleme z ščitnico,so se ji začeli kg uspešno topiti.

Kaja, Krško

Pomembna je trajna sprememba življenjskega sloga

Francozi in Italijani so gurmani, ki nimajo tako velikih težav z odvečno težo in degenerativnimi boleznimi kot Američani in Evropejci. Vzrok njihove vitkosti in zdravja najdemo v njihovem življenjskem slogu: uživajo v nakupovanju živil, pripravi in uživanju hrane, znajo si vzeti čas za sprostitev in pristne odnose.

Takšne in drugačne diete ne delujejo, ker se naše telo na fizični in psihični ravni upira odrekanju. Naše telo potrebuje hrano! V knjigi Zdravo hujšanje je naravno hujšanje ni predstavljena dieta, ampak način prehranjevanja za vse življenje, ki je primeren za oba spola, ne glede na starost (tudi otroke in mladostnike). Posebno poglavje je namenjeno tudi nosečnicam, doječim materam ter moškim in ženskam, ki načrtujejo zanositev, saj je prevelika nasičenost organizma s toksini najpogostejši vzrok neplodnosti, izgube zarodka, zdravstvenih težav pri dojenčkih, nevšečnosti med nosečnostjo (slabost, otekle noge, prevelika telesna teža ipd.), težavami med porodom in dojenjem.

Naj bo zdravo hujšanje naravno hujšanje!

Če smo v najrosnejšem obdobju našega otroka še znali brez težav in hitro kupiti primerno igračo, so pri malo večjih otrocih želje takšne, da se velikokrat ne skladajo z našimi načeli vzgojnega delovanja. Kaj storiti?

Pa začnimo z izbiro. Poglejmo nekaj kriterijev, ki jih je pametno upoštevati pri izbiri.

Varna igrača

V Evropski uniji imajo dobre igrače znak CE. S tem znakom prodajalec zagotavlja, da igrača dosega raven varnosti, kot je zahtevano v EU.

Starostna stopnja

Zelo pomemben kriterij je starostna stopnja. V specializiranih trgovinah boste našli igrače, ki so razporejene glede na starost otroka. Če ste v dvomih, ali je določena igrača primerna otrokovi starosti, povprašajte prodajalca, ta vam bo znal svetovati. Ne kupujte igrač, ki jih vaš malček ne bo obvladoval s svojimi motoričnimi sposobnostmi. Narobe bi bilo tudi, da bi otrokom ponujali ”fantovske igrače” in ”dekliške igrale”. Nemalo deklic se rado igra s kamiončki in bagerčki, fantje pa velikokrat posežejo po punčkah.

Kaj izbrati?

Izberite igračo, pri kateri otrok uporablja domišljijo in svojo ustvarjalnost, strokovnjaki menijo, da so slabe igrače tiste, ki ne dopuščajo otrokovega sodelovanja, ter igrače, ki spodbujajo nasilje. Med slednje sodijo tudi računalniške igrice.

Dobra izbira so igrače, ki otroka motivirajo za iskanje dodatnih rešitev in možnosti. Otrok naj čim bolj kombinira in išče ustvarjalne rešitve. Kocke, še posebej lesene, ki so iz naravnega materiala, so vedno dobra izbira. Pametno je izbrati ”polizdelek”, ki bo otroku ponudil možnost nadgradnje in novih kombinacij. Če je vaš otrok ”konstruktor”, potem ne oklevajte pred naravnimi materiali. Lesene kocke, ki jih lahko kombinira po mili volji, bodo prave.

Naučite otroka odnosa do igrač

Pomembno je tudi, da otroka naučimo odnosa do igrače. Ni namreč vseeno, ali ima otrok igrače polomljene, vržene v kot in polne prahu. Naučimo ga skrbeti zanje. Tako kot se bo naučil vesti do igrač, tako bo kasneje ravnal z ostalimi stvarmi. Vztrajajmo, da so igrače urejene in pospravljene, ko je manjši mu pri tem pomagajmo. Večina otrok ima danes preveč igrač, zato se ne morejo odločiti, kaj bi počeli. Svetujemo, da polovico pospravite za kasneje, ko se bo otrok dolgočasil. Poskusite otroku dati manj igrač in več igre. To pomeni tudi vaš aktiven pristop, čeprav ste utrujeno, se z njim vsaj pogovarjajte ali pa sedite ob njem, ko se igra. Vse to je bolje, kot pa da obsedi kot nepremičen kip pred televizijo ali računalnikom, ali pa sam v stajici, obkrožen s kupom ”mrtvih” igrač.

Kaj je čustvena inteligenca?

Najpreprostejša razlaga čustvene inteligentnosti govori o tem, da čustvena inteligentnost  pomeni sposobnost zavedanja svojih čustev in ustrezno ravnanje z njimi. To ravnanje  in izražanje čustev naj bo takšno, da podpira našo osebnostno rast in ne škoduje drugim ljudem.

Vpliv čustvene inteligence

Čustva vplivajo na vsa življenjska področja: zdravje, učenje, vedenje in na medsebojne odnose. Otroci in mladi ljudje, ki so čustveno spretni – ki znajo pravilno ravnati s svojimi čustvi in prepoznavajo čustva drugih ter se nanje ustrezno odzivajo – imajo prednost na vsakem področju življenja, naj bodo to odnosi v družini ali z vrstniki, v šoli, pri športu, pri delu za skupnost ali pri organizacijskih nalogah. Otroci z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi imajo tudi več možnosti za srečno in produktivno življenje ter za obvladovanje miselnih navad, ki jim bodo kot odraslim prinesle osebni in poklicni uspeh.

V domovih in šolah, kjer se neguje čustvena inteligenca enako skrbno kot IQ, otroci bolje prenašajo frustracije, se manj prepirajo in pretepajo in so manj nagnjeni k samouničevalnemu vedenju. So bolj zdravi, manj osamljeni, manj impluzivni in bolj osredotočeni. Medčloveški odnosi se izboljšajo, ravno tako pa tudi akademski dosežki.

Zdravje

Nobenega dvoma ni več, da lahko čustva močno vplivajo na zdravje. Znanost je v preteklosti verjela, da so možgani in živčni sistem ločeni od imunskega sistema. V resnici pa sta oba sistema tesno povezana ter si neprestano pošiljata sporočila. Še več, kemični sli, ki delujejo tako v možganih kot tudi v imunskem sistemu, so najbolj zgoščeni v živčnih predelih, ki uravnajo čustva. Sledi nekaj povezav:

1. Zatiranje ali omejevanje čustev zmanjšuje odpornost. Ljudje, ki skrivajo svoja čustva ali pa se nočejo pogovarjati o pomembnih čustvenih pretresih, so izpostavljeni večjemu tveganju glede mnogih zdravstvenih problemov.

2. Jeza in druga negativna čustva so strup za telo, njihovo ogrožanje zdravja pa je mogoče primerjati s kajenjem.

3. Študije so povezale prehlade in okužbe zgornjih dihalnih organov s čustvenimi pretresi, ki so se zgodili tri ali štiri dni pred pojavom simptomov.

4. Številne študije so pokazale, da so pozitivni medsebojni odnosi, polni podpore dobro zdravilo, saj povečujejo imunsko odpornost, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje. Zdravstvena napoved za ljudi šibkega zdravja z ljubečo družino in prijatelji je občutno boljša kot za ljudi brez čustvene podpore.

Učenje

Skoraj vsem otrokom, ki jim gre v šoli slabo, manjka eden ali več delov čustvene inteligence. Študija za študijo je pokazala, da ima obvladovanje čustvenih spretnosti za posledico ne samo boljše akademske dosežke otrok, ampak bistveno več časa za navodila, ki jih dajejo učitelji.

Poleg tega akademska inteligenca, ki jo merijo preizkusi IQ in eksterna preverjanja, ni zanesljiva napoved uspeha v življenju. Številne študije so pokazale,da ima IQ le majhen vpliv na to, kako posameznik živi svoje življenje, kako srečen je in kako uspešen. Motivacija in želja ter vztrajnost, ki so potrebni faktorji pri učenju, izhajajo iz čustvene inteligence. Čustveno spretni otroci imajo povečano željo po učenju in dosežkih, tako v šoli, kot izven nje. Pozitivna čustva, kot so navdušenje, radovednost, ponos, so gonilna sila motivacije. Strastno navdušenje žene mlade ljudi proti njihovim ciljem.

Vedenje

Nasilje in nered sta se v ameriških šolah razmahnila do kritičnih razsežnosti. Učitelji, ki so nekoč imeli opravka z nagajivimi, neubogljivimi otroki in občasnimi izbruhi jeze ali trme, zdaj zahtevajo telefone za nujne primere v razredu, varnostnike na hodnikih in detektorje orožja na vhodu v šolo. Dokler so pogoji taki, vzgoja in izobraževanje trpita. Stopnja najstniških samomorov, nosečnosti in zlorabe mamil govorijo o potrebi po čustveni pismenosti: zavedanje sebe, odločanju, samozavesti ter obvladovanju stresa.

Odnosi

Otroci, ki imajo dobre odnose z drugimi, so zmožni svoje vrstnike razumeti. Vedo, da je v odnosu do drugih otrok in doraslih potrebno ravnati prožno, spretno in odgovorno, ne da pri tem žrtvovali svoje potrebe ali vrednote. Imajo dober občutek za to, ob katerem času je kaj primerno in znajo dobiti pomoč ali nekoga, ki jim prisluhne, ko to potrebujejo. Socialno sposobni otroci znajo razumeti tako nebesedna kot besedna sporočila drugih in se zavedajo,da njihovo vedenje lahko vpliva na druge. Za svoja dejanja prevzemajo odgovornost.

Otroci, ki ne znajo prisluhniti ali izraziti čustev, doživljajo frustracije. Ne razumejo, kaj se dogaja okrog njih. Pogosto se drugim zdijo čudni in se ob njih tudi neprijetno počutijo. Otroci brez socialnih sposobnosti lahko hitro napačno razumejo kak pogled ali izjavo in se neprimerno odzovejo, pri tem pa niso sposobni izraziti svoje negativnosti ali si pojasniti namene in želje drugih. Možno je, da imajo pomanjkljivo sposobnost vživljanja se razmeroma slabo zavedajo, kako njihovo vedenje vpliva na druge.

Zgodnji razvoj

Prva šola za razvijanje čustvenih spretnosti je dom. Na takratno in nadaljnje čustveno življenje otrok globoko vpliva način, kako starši ravnajo z njimi.

Starši morajo sami obvladati določeno stopnjo čustvene pismenosti, da lahko otrokom pomagajo pametno ravnati s čustvi. Otroci čustveno sposobnih staršev bolje obvladajo svoja čustva, se znajo pomiriti v stanju čustvenega vznemirjenja, uživajo boljše telesno zdravje, so bolj priljubljeni med vrstniki, so socialno spretni, imajo manj vedenjskih problemov.

Ustrahovalci, to so otroci, ki se nagibajo k nasilju, imajo starše, ki jih večinoma ignorirajo in se le malo zanimajo za njihovo življenje, vendar pa jih strogo kaznujejo za resnične ali namišljene prestopke. Ti starši niso nujno zlobni – ponavadi ponavljajo način vzgoje, ki so ga bili deležni od svojih staršev. Intelektualno morda želijo otroku le najboljše, vendar pa se jim niti sanja ne, kako to doseči.

Čustvena spretnost, ki nasilnim otrokom najbolj manjka, je sposobnost vživljanja. Ne zmorejo občutiti, kaj čuti njihova žrtev, ali pa videti položaj skozi oči drugega. Pogosto je pomanjkanje sposobnosti vživljanja posledica zlorabe staršev, saj zloraba ubija empatijo.

Pri večkrat zlorabljenih otrocih se pogosto pokaže motnja, ki ji Američani pravijo PTSD – stresna motnja po hudem šoku. Ko je otrokovo življenje ogroženo in otrok v tej nevarnosti nikakor ne more pobegniti, se dejansko spremenijo možgani.

Prvi koraki čustvene inteligence

Prvi korak pri učenju otrok k nadzorovanju njihovih čustvenih odzivov je, da jim pomagamo razviti ZAVEDANJE SEBE. Z zavedanjem sebe se otrok nauči biti ves čas pozoren na svoja notranja stanja, vedeti kaj čuti, prepoznati dogodke, ki pospešijo razburjenje in čustvene ugrabitve ter spet obvladati svoja čustva. Otroci, ki se zavedajo sebe, pred sabo ničesar ne skrivajo. Ko dajo čustvu ime, ga prepoznajo za svojega. Lahko govorijo o strahu, frustraciji, razburjenju in zavisti ter lahko razumejo in predvidijo taka čustva tudi pri drugih ljudeh. Brez zavedanja sebe lahko otroka čustva tako močno preplavijo, da se v njih utopi in izgubi. Najhujše od vsega je, če v taki zmedenosti ostaja še takrat, ko je že telesno odrasel. Vsak odrasel človek mora biti na prvem mestu, poleg drugih stvari, čustveno zrel človek, drugače telesno odraslim ljudem ne moremo reči, »odrasel človek«. Znanja, ki so si jih današnji starši pridobili pri svojih starših in starih starših, realno ne funkcionirajo več. Potrebno se je spremeniti, nadgraditi. Svet se spreminja, in vi se, če hočete boljše živeti, morate iti z njim – z napredkom. Zatorej, prvi korak je zavedanje ravno preje naštetega. Ko bo večina družba naredila ta prvi korak, bo mogla narediti še mnogo težjih in lažjih korakov in na koncu bo šele resno lahko začela upat, da bo jutrišnji svet boljši (kar v resnici pomeni, da bodo ljudje boljši). Vsak kmet, vam bo povedal, da »brez dela ni jela«. Vsak poslovnež vam bo povedal, da brez vztrajanja, iskanja informacij, motivacije, želje, skratka ogromno vnesenega dela, ne more biti uspeha oz neuspeha.

Kaj je prosti čas?

Kakovostno preživljanje prostega časa postaja eno pomembnejših področij v življenju vsakega posameznika. Namenjamo ga počitku, razvedrilu in razvoju osebnosti. Prosti čas pozitivno vpliva na zdravje, telesni in mentalni razvoj. Tudi otroci potrebujejo prosti čas po napornem delu v šoli. Prostočasne aktivnosti jim pomagajo, da se izrazijo še na drugačen način in si oblikujejo svojo samopodobo. Pri tem je pomembno, da odrasli pomagamo otrokom izbirati takšne koristne prostočasne dejavnosti, ki bodo bogatile njihovo osebnost. Da bi se otroci in mladina razvili v zdrave, zrele in odgovorne osebnosti, moramo mladim omogočiti dovolj možnosti za zdravo preživljanje prostega časa.

Kaj otroci potrebujejo?

Šolarji dandanes ob šoli – pouku, nalogah in učenju – nimajo veliko prostega časa. Za sprostitev od vsakodnevnih obveznosti so različne izvenšolske dejavnosti vedno pomembnejše. Od igre v stanovanju, dvorišču ali igrišču, športnih aktivnosti, plesnih in kreativnih dejavnosti, gledanju televizije, igranju računalniških igric, poslušanja glasbe, branja knjig, druženja s prijatelji in družinskimi člani. Vse to mora imeti mesto v otrokovem odraščanju.

Otroci potrebujejo čas za različne stvari, in sem sodi tudi počitek, sprostitev, otroška igra, sprehodi, vrstniško druženje… Otroci potrebujejo zelo veliko vsega, kar naj jim omogoča kolikor le mogoče skladen razvoj na vseh področjih. Potrebujejo telesno, gibalno aktivnost, da krepijo svoje telo, ga z naporom utrjujejo…

Otroci potrebujejo igro

Otrok potrebuje otroško igro. Preko otroške igre otrok osvaja najpomembnejše zakonitosti življenja, povezuje in utrjuje svoje izkušnje, spoznanja, vadi, preverja, preigrava različne vedenjske vzorce, vzorce sporazumevanja z okoljem…

Otroci (še posebej mlajši) potrebujejo igro – kocke, avtomobilčke, punčke, medvedke, slikanice… Skozi igro razvijajo svojo domišljijo, besednjak, socialne veščine. Otrok ima pravico do otroštva in igre. Pustite se mu igrati!

Kako izbrati pravo izvenšolsko dejavnost?

Izvenšolske dejavnosti so odlična priložnost, da od pouka, učenja in nalog obremenjenega otroka, še dodatno preobremenimo. Nasprotno pa, če izvenšolske dejavnosti skrbno izberemo, ga lahko z njihovo pomočjo vpeljemo v svet novih znanj, prijateljev in dogodivščin. Za dejavnost se je dobro odločiti le, če smo prepričani, da bo otroku koristila. Če sam ni navdušen ali se kasneje izkaže, da v njej ne uživa, naj jo opusti.

Starši velikokrat spregledajo želje in nadarjenosti svojega otroka ter ga vključijo v aktivnosti, ki so všeč njim. Velikokrat se v ozadju skrivajo njihove otroške želje, ki jih niso imeli možnosti izpolniti.

Otrok ne preobremenimo

Pomembno je, da otroke ne preobremenimo. Preživljanje prostega časa ne sme postati prevažanje iz ene dejavnosti na drugo. Prav je, da otroku poleg različnih dejavnosti pustimo tudi nekaj časa, ki ga preživi v brezdelju. Nekaj časa naj bo namenjeno brezskrbnemu lenarjenju. Še toliko bolje, če je ta čas namenjen družinskemu klepetu, gledanju poučne oddaje, igranju družabnih iger itd.

Enako je pomembno, da otroka ne prepustimo pasivnemu preživljanju prostega časa kot je gledanje televizije, igranju računalniških igric, brskanju na internetu, druženju s prijatelji, ki jih ne poznamo… Vzemite si čas za družinske igre (monopoli, človek ne jezi se, mikado…), pojdite v kino, na sprehod, pohod, kolesarjenje… Otroku pripovedujte pravljice iz katerih bodo izvedeli kaj je dobro in kaj slabo, kaj je prav in kaj narobe ter si tako lažje postavili temelje za razvoj celovite osebnosti. Vzemite si čas za družinsko kosilo in/ali večerjo, saj so raziskave pokazale, da imajo skupni obroki velik pomen pri duševnem zdravju otrok.

Otroke vključite v vsakodnevna opravila

Otroci se radi počutijo koristne, še posebej mlajši otroci pa zelo radi posnemajo odrasle. In ker si tam do pubertete privzgojijo delovne navade, otroka v njegovem prostem času vključujte pri domačih opravilih. Otroci si naj sami pospravijo sobo in igrače. Prav tako naj vam pomagajo pri urejanju doma in okolice.

VITKI IN POLNI ZDRAVJA V ZELO KRATKEM ČASU!

Želite hkrati:

• imeti redne in bogate obroke?
• v samo desetih dneh shujšati od 5 do 8 kilogramov?
• shujšati na svojo idealno telesno težo ter jo obdržati za vedno?
• trajno odstraniti celulit in strije?
• povečati mišično maso?
• se vedno počutiti dobro ter izboljšati svoje zdravje?
• povečati moč, vzdržljivost, energijo in delovno storilnost?
• se pomladiti in naravno izboljšati svoj zunanji videz (akne, gube…)?

Če ste na zgornja vprašanja odgovorili z DA, poskusite z UPOŠTEVANJEM NARAVNIH ZAKONITOSTI PREHRANJEVANJA.

Spoznajte:

• zakaj in kako pravilno kombinirati hrano v istem obroku (kdaj tekom dneva si je najbolje privoščiti sadni, ogljikohidratni ali beljakovinski obrok), da boste shujšali, izboljšali zdravje in pridobili mišično maso
• zakaj po uživanju “slabe” hrane, tekočin in neprimernih kombinacij hrana v želodcu vre in nas napenja, v presnovi in prebavi pa nastajajo toksini, ki preidejo v krvni obtok, s širjenjem po našem telesu pa le-ti povzročajo bolezni ter se v obliki maščob in celulita nalagajo na problematičnih delih telesa, da zaščitijo življenjsko pomembne organe
• zakaj se zdravje začne v vašem črevesju, kako okrepiti črevesno floro ter imunski sistem – kako ozdravimo črevesje, da nemoteno absorbira vitamine in minerale v kri in nahrani celice (zgolj uživanje vitaminov in mineralov ni dovolj, saj moramo v črevesju ustvariti pogoje za nemoteno absorbacijo hranljivih snovi)
• kako s pravilnim prehranjevanjem razstrupiti telo, nahraniti celice ter odpraviti vzroke bolezni
• kako pospešiti metabolizem, da bodo maščobe izgorevale brez stradanja
• zakaj kljub manjšemu vnosu kalorij ne morete shujšati
• zakaj vse kalorije niso enake in katere lahko jeste v večjih količinah, da vam bodo pomagale shujšati in/ali povečati mišično maso
• zakaj se maščobne blazinice nabirajo ravno na trebuhu, zadnjici in stegnih ter nasveti s kateri vam bo maščobne blazinice na problematičnih delih telesa, skupaj s celulitom, končno uspelo stopiti
• katera hrana izboljšuje duševno zdravje
• s katero hrano preprečimo upadanje energije
• zakaj pred, med in po obroku ne smemo piti
• priporočeno sorazmerje med živo in neživo (predelano) hrano
• ostale smernice zdravega prehranjevanja…

“DIETA” TEMELJI NA NARAVNIH ZAKONITOSTIH PREHRANJEVANJA, KI SO NAM DANE Z EVOLUCIJO. V priročniku boste izvedeli, kako s pravilno prehrano in upoštevanjem naravnih zakonitosti prehranjevanja, ki so del inteligence človeškega telesa, ozdraviti vzroke telesnih in duševnih bolezni ter shujšati brez stradanja, odpovedovanja in slabe volje.

Avtorica pojasnjuje, da odvečni kilogrami, celulit in degenerativne bolezni nastanejo zaradi neustreznega življenjskega sloga, zlasti neustrezne prehrane. Tegobe današnjega časa izvirajo iz črevesja oz. nezdrave črevesne flore in toksimije telesa (prenasičenosti s toksini), k čemur prispevajo: nepravilno kombiniranje hrane v obroku, napačno uživanje sadja, uživanje prevelikih količin visoko predelane in konzervirane hrane ter koncentriranih beljakovin živalskega izvora (meso, mleko, jajca), stres, pitje alkohola, kajenje… S takšnim življenjskim slogom naši organi izločanja ne zmorejo izločati strupov v količini, kot jih danes vsakodnevno vnesemo v svoje telo. Tako se pojavi debelost, celulit in degenerativne bolezni, ki jih včasih niso poznali: astma, kožne bolezni, sladkorna bolezen, depresija, bolezni krvožilnega sistema (zamašene žile, visok krvni tlak, srčne in možganske kapi ipd.), rak na prebavilih in druge vrste raka, operacije na žolču, osteoporoza, odpoved ledvic…

To ni dieta, ampak pravilen način prehranjevanja za vse življenje, ki je primeren za OBA SPOLA, NE GLEDE NA STAROST (tudi za otroke in mladostnike). Posebno poglavje je namenjeno tudi nosečnicam, doječim materam ter ženskam in moškim, ki načrtujejo zanositev, saj je prevelika zasičenost organizma s toksini najpogostejši vzrok neplodnosti, izgube zarodka, zdravstvenih težav pri dojenčkih, nevšečnosti med nosečnostjo (slabost, otekle noge, prevelika telesna teža…), težavami med porodom in dojenjem.

Priročnik vsebuje načela s katerimi boste korak za korakom v svoj vsakdan vnesli preproste spremembe, ki vam bodo pomagale izgubiti odvečno težo, raztopiti celulit in izboljšati zdravje. Upoštevanje načel vam bo pomagalo, da boste iz telesa odplaknili strupene usedline, ki so se leta ali celo desetletja odlagale v vašem telesu. Le z razstrupljanjem telesa s pravilno, zdravo in redno prehrano vam bo uspelo shujšati na vašo naravno telesno težo, izboljšati zdravje in celo odpraviti bolezni s katerimi ste se že sprijaznili. Da, prav ste prebrali, hkrati boste jedli in hujšali, ob enem pa boste imeli vedno več energije, mladosti in vitalnosti.

Imela sem občutek, da se zredim že ob pogledu na hrano. Čeprav sem jedla zelo malo, sem imela nekaj odvečnih kilogramov. Ob upoštevanju vaših modrih nasvetov so se maščobe na stegnih in zadnjici stopile zelo hitro. In to klub temu, da zdaj jem več kot kadarkoli prej! Končno sem se naučila kako se hkrati pravilno prehranjevati in uživati v hrani.

Sabrina, Ljutomer

Za nakup in branje priročnika sem se odločila predvsem zaradi napihnjenosti v trebuhu. Vaš način pisanja me je že takoj pritegnil, vsebina, vse. Bila sem navdušena nad logično razlago. Dokaj hitro mi je uspelo priporočila vključiti v življenje. Pa je težko pri meni, saj nisem ravno discipliniran človek, kar se vidi že po tem, da se niti z rekreacijo ne ukvarjam. No v teh zadnjem mesecu se je tudi to spremenilo. Sem dobila navdih za zdravo življenje v vašem priročniku. Živim drugače, pa čeprav šele 1 mesec, trdim da uspešno, ker ravno začetek je po navadi težak. No pri tem načinu prehranjevanja ni odrekanja velikega. Vesela sem, da ste se odločila napisati priročnik, to je zelo ravnodušno ravnanje, prav nič egoistično. Ker ste želela to deliti z drugimi in olajšati stvari tudi drugim. Tudi moji bližji me opazujejo in sprašujejo, kaj se dogaja z mano tako pozitivnega. Ker vidijo rezultate v razpoloženju, me sprašujejo in mi sledijo. Hvala vam, ker ste nevede spremenili moj vsakdanjik na bolje.

Teja, Kranj

PO DVEH TEDNIH: Kupila sem vašo knjigo, jo prebrala in zdaj slabih 14 dni jemo jaz in mami po vaših načelih. Prva dva dni je bilo hudo, vsaj zame, ko sem začela. Se pa počutim bolje, energije imam več, nehala se je pa moja stalna utrujenost in zaspanost. Vse čestitke za to knjigo, ker je edina, ki resnično deluje.

PO NEKAJ MESECIH: Morem vam povedati,da jem po vaših načelih že par mesecev in sem končno uspela izgubiti dolgoletni celulit in moje odvečne kg, predsem trebušne obloge, ki mi jih ni uspelo izgubiti niti z rednim tekom. Pa tudi mami, ki ima probleme z ščitnico,so se ji začeli kg uspešno topiti.

Kaja, Krško

Priročnik Zdravo hujšanje je naravno hujšanje vam na enostaven in praktičen način predstavlja osnove pravilnega kombinirana hrane brez zapletenih pravil in strogih režimov. V knjigi najdete vse informacije, potrebne za učinkovito hujšanje brez stradanja in štetja kalorij. V knjigi vam pojasnjujemo, KAJ, KAKO in KDAJ jesti, da boste pospešili metabolizem ter telesu omogočili odplaknjevanje odpadnih snovi, ki so se nabrale v obliki maščobnih blazinic ter celulita.

Način prehranjevanja, ki vam ga predstavljamo v priročniku temelji na tem, da z zdravim in pravilnim prehranjevanjem uredimo svojo prebavo tako, da ne ustvarjamo prebavnih konfliktov, ki nastanejo ob običajno sestavljenih in nezdravih obrokih. Ob hkratnem upoštevanju presnovnega ciklusa telesa in uživanja zdrave hrane stopimo maščobne blazinice in celulit (le te se odlagajo na problematičnih delih telesa, da zaščitijo naše najbolj pomembne organe), zmanjšamo holesterol in sladkor v krvi, krvni tlak, izboljšamo ali celo odpravimo simptome fizičnih in psihičnih bolezni… KLJUČ TAKŠNEGA NAČINA PREHRANJEVANJA JE ODPRAVLJANJE VZROKOV DEBELOSTI, CELULITA, FIZIČNIH IN PSIHIČNIH BOLEZNI… To je v nasprotju z medicino, farmacijo in lepotno industrijo, ki se s tabletami, popularnimi dietami in pripomočki za hujšanje, kremami proti celulitu ipd., ukvarjajo z odpravljanjem posledic namesto vzrokov debelosti, bolezni, slabega počutja…

Pri načrtovanju zdravih in okusnih obrokov vam bodo pomagali:

• PREGLEDNICA PRAVILNEGA KOMBINIRANJA HRANE
• PREGLEDNICA STOPNJE (ČASA) PREBAVLJIVOSTI VSEH ŽIVIL
• PREGLEDNICA PRIPOROČENE KOLIČINE HRANE V OBROKU
• PRIMERI JEDILNIKOV (primeri, priporočila in nasveti, kaj jesti za zajtrk, malico, kosilo, večerjo ter praktični nasveti za zdravo prehranjevanje na delovnem mestu)

Klasične kombinacije in nepravilno uživanje sadja je krivo za debelost, saj se strupi odlagajo v obliki maščob. Zdravje se slabša, saj se ob prebavnih motnjah, ki nastanejo uničijo hranilne snovi v hrani (vitamini, minerali…). Namesto, da bi telo absorbiralo hranilne snovi, absorbira strupe!

Z enostavno razpredelnico pravilnega kombiniranja hrane boste vedeli, katera živila lahko kombinirate v istem obroku. S seznamom časa prebavljivosti živil pa boste spremljali, koliko časa zaužita hrana potrebuje, da zapusti želodec. Tako boste vedno vedeli, kdaj lahko zaužijete naslednji obrok brez povzročitve prebavnih konfliktov, ki so krivi za počasno presnovo. Shujšajte s pospeševanjem presnove in razstrupljanjem maščobnih blazinic!

Način prehranjevanja, ki vam ga predstavljam, ni dieta, temveč način življenja. Je pot do celostnega zdravja, vitalnosti in dobrega počutja. Vse, kar predstavljam v knjigi, temelji na mojem večletnem raziskovanju in izkušnjah. Pozabite na diete, odpovedovanje, shujševalne tretmaje, napitke… s katerimi ne zapravljate le denarja, ampak predvsem svoje zdravje. Vse, kar ste si vedno želeli, to je zdravje in vitalnost, je sedaj tudi vam dosegljivo z razstrupljanjem telesa in pospeševanjem presnove s pravilnim prehranjevanjem na podlagi naravnih zakonitosti telesa. Zagotavljam vam, da po enostavni izgubi kilogramov in izboljšanju zdravja ob rednih in okusnih obrokih ne boste pomislili, da bi se prehranjevali kako drugače.

Suzana Fridl, avtorica

Priporočen način prehranjevanja, s katerim boste shujšali s tem, da boste jedli več, vendar pravilno in kakovostno, temelji na Hayevi dieti. Poudarim naj, da način prehranjevanja s pravilnim kombiniranjem hrane, nima nič skupnega s t.i. “ločevalno dieto”. Slednja deluje po drugačnih principih, ki niso samo nenaravni, temveč celo škodljivi za vaše zdravje. Telo vsak dan potrebuje – še posebej med hujšanjem, ko potrebuje dodatno energijo za odplaknjevanje škodljivih snovi, ki so se leta in leta nalagala v vašem telesu (v obliki maščobnih blazinic in celulita, lahko pa so tudi prizadela že kak vaš življenjsko pomemben organ) – vse hranilne snovi.

Tvoje zdravilo naj bo hrana in hrana naj bo tvoje zdravilo.

HIPOKRAT

CENIK

Priročnik je na voljo v elektronski obliki po ceni 14,95 € ali v tiskani verziji po ceni 19,99 € (plus poštnina 3 €).

Poklonite priročnik tudi vašim najbližjim! Knjigo lahko vašim najbližnjim ali poslovnim partnerjem podarite za rojstni dan, božič, novo leto, valentinovo, dan žena ali kar tako za nekoga, ki se bori z boleznijo, slabim počutjem in odvečnimi kilogrami. Ob nakupu dveh ali več knjig vam na celoten nakup nudimo 10% popust. Posebna naročila sprejemamo na telefonski številki 041 654 251 in na e-naslovu info@zdravje-prehrana-hujsanje-dieta.si.

NAROČILO

Elektronski priročnik v .pdf formatu ali tiskani priročnik naročite tukaj ali s klikom na spodnji gumb. Elektronski priročnik je mogoče natisniti.

V primeru, da raje naročate po telefonu, lahko tiskani naročnik naročite na telefonski številki 041 654 251, vsak delavnik od 7:00 do 20:00 ure. Naročila prav tako sprejemamo na e-naslovu: info@zdravje-prehrana-hujsanje-dieta.si.

Pri naročilu elektronskega priročnika imate na izbiro dve vrsti plačila: nakazilo na TRR ali plačilo z Moneto. Pri plačilu z Moneto (z Moneto lahko plačujete uporabniki Mobitela, Simobila in Debitela), lahko priročnik berete že čez 5 minut, s plačilom na TRR vam omogočimo dostop po prejetju vašega plačila. Prednost pri plačilu z Moneto je poleg hitrega dostopa do priročnika tudi ta, da ne plačate nobene provizije, znesek nakupa pa se vam obračuna na telefonskem računu.

Pri naročilu tiskanega priročnika boste kupnino poravnali po povzetju.

Rok dobave tiskanega priročnika: Tiskani priročnik praviloma pošljemo še isti dan, če je bilo naročilo oddano do 15:00 ure, najkasneje pa v roku treh delovnih dni.

NAKUP PRIROČNIKA

AKCIJSKA PONUDBA

Priročnik Zdravo hujšanje je naravno hujšanje + organske alge Bio Chlorella za naravno pomoč pri razstrupljanju telesa (120 g, 250 tbl). Cena je 43,59 €. Obiščite spletno stran TUKAJ.

NAKUP PAKETA

Mnogi so pod besedo »družina« predstavljajo dva starša nasprotnega spola z otroci, ki živijo v ljubečih razmerah – takšna družina je po splošnem prepričanju »normalna«, čeprav je realno stanja velikokrat drugačno. Čeprav nuklearna družina še vedno velja za idealno tipsko obliko družine, je vse več t.i. alternativnih oblik družine. Ena od teh oblik je enostarševska družina, katerih število se je v zadnjih letih močno povečalo.

Enostarševske družine so že dolgo stalnica družinskega življenja, kljub vztrajnemu naraščanju njihovega števila pa so ideološko še vedno pojmovane kot odstopanje od ideala (biološke) dvostarševske družine. Enostarševska družina, ki se jo je v zgodovini držala etiketa nepopolne družine, že dolgo časa niso več netradicionalna oblika, čeprav jih mnogi še zmeraj uvrščajo med to vrsto družinskih oblik.

V preteklosti je bil glavni razlog za nastanek enostarševske družine smrt, danes pa so to ločitve in razveze.

Delež družin v Sloveniji

Najpogostejši tip družine v Sloveniji je poročen par z otroci. V Sloveniji še vedno prevladuje nuklearna družina, saj je ob zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 delež te družinske oblike znašal skoraj 69 % družin (t.j. zakonski par z otroki). Zunajzakonskih partnerjev z otroci je bilo 7 %. Materinske enostarševske družine so predstavljale 21 % družinskih oblik. Družine očetov z otroki so pri nas še vedno redke: ob popisu 1981 jih je bilo okrog 2,3 %, deset let kasneje 3,1 %, leta 2002 pa 3,4 %. To pomeni, da je število očetovskih enostarševskih družin 7-krat manjše od materinskih enostarševskih družin.

Število družin v Sloveniji se povečuje, a so manjše. Povprečna družina z otroci šteje 3,4 družinskega člana. 87 % slovenskega prebivalstva je po zadnjem popisu leta 2002 živelo v družini. Njihova povprečna velikost je 2,3 člana. Skoraj vsaka peta družina v Sloveniji pa je enostarševska. Ob popisu leta 2002 je z obema staršema v družinah živelo 80 % slovenskih otrok, kar je bilo štiri-krat več od otrok, ki so živeli samo z enim od staršev. Najmanj je bilo takšnih otrok, ki so živeli samo z očetom.

Skrbništvo – manj kot 10 % otrok iz razvezanih zakonskih zvez dodeljenih v oskrbo samo očetu

Načinov ureditve skrbništva nad otroki je več. V praksi se največkrat izvajata deljeno skrbništvo, ko je otrok pri vsakem od staršev polovico časa oziroma “mehko” prehaja od enega do drugega, ter skrbništvo, ki je dodeljeno enemu od staršev, najpogosteje materi. Podatki statističnega urada kažejo, da je bilo štiri petine otrok dodeljenih v skrbništvo materam, 11,7 odstotka obema staršema in 8,5 odstotka očetom.

Zadnjih pet let se povečuje delež dodelitev otrok v oskrbo obema staršema. Delež otrok, za katerega je po razpadu družine skrbel samo oče, je skromen, a je opaziti trend rahlega povečanja tega deleža: leta 1985 je bilo takih 5,6 % vseh otrok, 10 let kasneje 7,2 % in leta 2006 jih je bilo 8,5 %.

Pri obravnavi primarne skrbstvene vloge očeta oziroma matere je zaznati stereotipnost (npr. pri odločanju sodišč, kateremu od staršev bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo po razvezi oz razpadu zunajzakonske skupnosti). Zlasti to velja za vprašanje primarne skrbi za otroke, ki je obravnavana kot tipično materinska, odsotno materinstvo ni sprejemljivo, skrb za otroke je domena žensk, temelj očetovske skrbi je v njihovi ekonomski vlogi, primarna skrbstvena vloga moških je vprašljiva in nezadostna.

Enostarševske družine živijo v težjih življenjskih razmerah

Enostarševske družine živijo v primerjavi z drugimi družinskimi oblikami v težjih življenjskih razmerah, pogosto jim primanjkuje materialnih virov za normalno življenje. Država sicer posveča skrb in zanimanje enostarševskim družinam, vendar kljub določenim ukrepom, ki delujejo v prid in pomoč tej vrsti družine, socialna politika ne zadosti potrebam. Premalo pripomore k socialni varnosti in družbeni integraciji, saj enostarševske družine nimajo močnih socialnih omrežij, ki bi jim pripomogle k boljšemu življenju.

Nasveti za starše samohranilce

Ustvarite si socialno mrežo

Da boste lahko usklajevali delo in družino je nujno, da si ustvarite podporno mrežo prijateljev in družinskih članov, ki vam lahko priskočijo na pomoč. Ne otepajte se pomoči, češ da boste vse zmogli sami. Priporočljivo je tudi, da spoznate več odraslih v enaki situaciji, in se povežete z njimi. Eno od takšnih društev, ki delujejo v Sloveniji, je društvo Starševstvo Plus.

Ne zanemarjajte sebe

Kljub napornemu tempu življenja ne smete zanemarjati sebe, svojega zdravja in svojih hobijev. Vaš otrok  vas resda potrebuje, vendar tudi vi potrebujete družbo odraslih. Vsaj dvakrat na teden si vzemite nekaj časa za rekreacijo in svoje prijatelje. Če boste v formi, boste lažje premagovali vsakdanje stresne situacije.

Ne krivite sebe

Pomembno je, da se ne branite pomoči in da ne krivite sebe za nastalo situacijo, temveč da iščete pozitivne rešitve, ki bodo koristile tako vam kot vašemu otroku.

Zraven tega, da otroku vplivate občutek sprejetosti in varnosti, da bo njegovo delo lahko uspešno in učinkovito, se mora naučiti tudi umetnosti učenja.

ŠOLSKA PRAVILA

1. S seboj naj nosi vse šolske potrebščine, ki jih tisti dan potrebuje.
2. Aktivno sodelovanje pri pouku in pozorno poslušanje učiteljeve razlage. Tako bo se že v šoli dobro seznanil z učno snovjo, ki bo jo z domačo nalogo in/ali ponovitvijo le še utrdil.
3. V zvezek naj prepiše in preriše vse kar učitelj napiše ali nariše na tablo.
4. Skrbi naj za urejenost zvezkov in shranjevanje delovnih listov.
5. Kadar je v šoli odstoten, naj nadomesti zamujeno.
6. Šolske obveznosti naj opravlja sproti.
7. Poskrbite, da bo imel dovolj časa za interesne dejavnosti in preživljanje prostega časa v okviru družine.
8. Spat naj gre dovolj zgodaj, da bo zjutraj spočit.

KAKO SE LOTITI UČENJA?

1. Pred učenjem naj pripravi prostor (primerna svetloba, toplota, mir…). Priporočljivo je, da svetloba na mizo pada od leve proti desni. Primerna temperatura je od 18 – 20 stopinj Celzija. Prostor naj bo prezračen, saj možgani potrebujejo kisik. Prostor naj bo varen pred hrupom, glasovi in prisotnostjo drugih ljudi. Vaša naloga je, da poskrbite, da bo otrok imel primeren kotiček za učenje.
2. Na delovni mizi naj ima le tisto, kar potrebuje je (zvezek, knjigo, delovni list).
3. Vedno se naj uči v istem času, v istem prostoru.
4. Pomagajte mu, da si določi učno uro. V tem času ga ne motite, ne organizirajte odhoda v trgovino ipd.
5. Predelano snov naj še isti dan pregleda in ponovi. Tako se mu bo snov hitreje in bolje vtisnila v spomin.
6. Že vnaprej naj si določi kratke pet- do desetminutne odmore po 30-45 minutah učenja. Med odmori naj popije malo vode, soka; takrat naj ne bere, prav tako naj ne gleda televizije, uporablja računalnik ipd. Največ si zapomnim na začetku in na koncu učenja, zato je koristno veliko začetkov in veliko koncev.

KAKO SE LOTITI UČNE SNOVI?

1. Preleti celotno snov ter jo razdeli na manjše dele.
2. Snov preberi pozorno in z razumevanjem (učenje na pamet vodi do hitrega pozabljanja).
3. Branje in podčrtovanje glavnih misli. Učinkovito je tudi pisanje izpiskov ali risanje miselnih vzorcev.
4. Obnavljanje prebranega s svojimi besedami.
5. Ponavljanje, ponavljanje… Učenje je uspešno, če 20% časa porabimo za natančno branje in 80% časa za predelavo in ponavljanje snovi. Največ se pozabi takoj po učenju, zato naj snov ponovi enkrat čez uro, čez en dan, čez en teden, čez en mesec).

MISELNI VZORCI

Za risanje miselnih vzorcev lahko uporabi risalne liste ali bele liste formata A4. Kupite mu raznobarvne flomastre s katerimi bo lahko risal in poudaril pomembnejše podatke. Najbolje je, če v središče postavi glavni naslov snovi, ki se je uči in iz nje potegne črte, na katere potem naveže podatke. Zgodbo o učno snovi naj ustvari tako, da glavne podatke in dejstva niza v smeri urinega kazalca. Glavna dejstva naj napiše z velikimi tiskanimi črkami, drugo z malimi črkami.

IZPISKI

Izpiski so skrajšana različica učne snovi. V izpiske si naj napiše le najpomembnejša dejstva, pojme in podatke. Najpomembnejše stvari, ki si jih mora zapomniti, si naj zapiše z barvnim kulijem.

Spolnost je naravna, vendar ne le fizična potreba

Spolni nagon je povsem naraven del človeka. Spolnost zajema področje najgloblje intimnosti, ki se je skozi zgodovino oddaljilo od naravnih potreb ter postalo družbeno nadzorovano in sankcionirano. Čeprav smo od seksualne revolucije v 60-ih in 70-ih letih priča vse bolj sproščenem odnosu do spolnosti, predstavlja nekaterim še vedno tabu temo, kar se najbolj pokaže pri pomanjkljivi spolni vzgoji v družinah.

Človeško seksualnost bi morali razumeti več kot niz bioloških vzgibov. Spolnost je vse prej kot to – je socialni, kulturni in politični konstrukt, ki obstaja v določenem času in prostoru. Vloga staršev pa je, da mladim približajo naraven in sproščen odnos do spolnosti.

Vzrok za napačno uporabo in razumevanje spolne vzgoje lahko najdemo v tem, kako ljudje sploh razumejo človeško spolnost. Čeprav je spolnost danes povsem vsakdanja tema, o spolnosti le redko razmišljamo bolj poglobljeno. Večina ljudi ima seksualnost za nekaj biološkega, samoumevnega in nevprašljivega, zato se tudi poučitve in navodila o spolnosti zamenjujejo s spolno vzgojo, ki bi morala prodreti v mladostnikov doživljajski svet. Človeška seksualnost je mnogo širša, ko če govorimo, da je skupek nagonov, celic, tkiv, živcev, hormonov… Na potrebe mladostnikov po širši spolni vzgoji kažejo tudi rezultati raziskave, ki so pokazali, da bi tako moški kot ženske, pred začetkom aktivnega spolnega življenja, potrebovali več informacij o občutkih in čustvih ob spolnem odnosu, o čustvenih in psiholoških spremembah, ki jih prinaša dozorevanje ter o samem pomenu spolnosti (Fridl, 2009).

Konstrukcija spolnosti v slovenski družbi

V slovenski družbi, prav tako kot v večjem delu zahodnega sveta, na področju spolnosti nismo tako odprti in svobodni, kot je videti na prvi pogled. To, da so mediji prežeti s spolnimi vsebinami, še ni dokaz družbene odprtosti. Znaki seksualne zafrustriranosti se kažejo v velikem deležu spolno nezadovoljnih posameznikov, spolnih motnjah, psihično in fizično zlorabljenih posameznikih, nasilju v družini, posilstvih, seksualnih zasvojenostih, pornografiji, prostituciji, seksualni neenakopravnosti, prekomernemu poudarjanju spolnosti, spolnih stereotipih, šovinizmu…

Zahodne zablode o spolnosti niso biološki, temveč socialni, kulturni in družbeni konstrukt, katerih posledica je zatiranje spolnosti in nezdravih odnosov med spoloma. V spolnosti in odnosih med spoloma še danes nosimo dediščino neenakopravnih odnosov med spoloma v patriarhalni družbi in nenaravne, družbeno strukturirane vloge spolov in seksualnosti, ki nimajo prav nobene zveze z naravnim pojmovanjem spolnosti.

Starševska vloga in spolna vzgoja

Starši imajo pri oblikovanju otrokove spolnosti bistveno vlogo. Življenjska skupnost staršev je izhodišče ne le spolne vzgoje otrok, temveč tudi splošne vzgoje.

Starši imajo najpomembnejšo vlogo pri spolni vzgoji otroka, ki vpliva na njegovo (ne)uspešnost v ljubezensko-spolnem življenju v odraslem obdobju. Starši so najpomembnejši socialni transferji pri oblikovanju identitete mladega človeka, torej tudi seksualne identitete.

Poudarek na spolnosti, zanemarjena vzgoja

Pri zanemarljivem delu spolne vzgoje, ki so jo otroci in mladostniki deležni v družinah in šolah, je poudarek na spolnosti. Zanemarjen je pojem vzgoje, ki je bistvena sestavina spolne vzgoje. »Vzgajati ne pomeni zgolj razvijati razum, temveč oblikovati celotnega človeka«, pravi pisatelj Peter Bosman.

Pomen pozitivnega zgleda

K spolni vzgoji največ prispeva določen način vzgoje v otroštvu oziroma otrokova identifikacija z obnašanjem odraslih v njegovem okolju. Starši vzgajajo vsak dan s svojim lastnim zgledom. Za otroke je zelo pomembno, da opazuje starše, kako ravnata drug z drugim. Srečen zakon daje otroku možnost, da pogosto gleda medsebojno pozornost matere in očeta – npr. kako drug drugemu pomagata, se pogovarjata, izmenjujeta misli, rečeta kaj lepega, si dvorita, spodbujata, podpirata, skupaj rešujeta probleme itd. Zanj je bistveno, da pogosto vidi nežnost med partnerjema, ter da vidi zvezo med ljubeznijo in telesno intimnostjo. Tako namreč pride do spoznanja, da je telesna intimnost med ljudmi nekaj naravnega, predvsem, ko je izraz spolne ljubezni. Tako ga kasneje spolni odnosi brez čustvene navezanosti na partnerja ne bodo privlačili. Otrok si bo tako ustvaril podlago, na kateri si bo kot odrasel človek lahko ustvaril uspešno ljubezensko razmerje, kjer se bo lahko uresničil tudi na področju spolnosti.

Ozaveščeni spolni vzgoji v družini bi torej morali dati večji pomen kot jo trenutno ima. Ozaveščeni zato, ker starši vzgajajo v vsakem primeru, tudi če se zavestno ne posvečajo spolni vzgoji svojih otrok. Starši vsak dan nezavedno vzgajajo svoje otroke s svojim zgledom in svojim odnosom do spolnosti. Otrok opazuje odnos med staršema, vsrka njune komentarje ob reklamah, filmih… Tudi, kadar starši poskušajo spolnost izključiti iz vzgoje in se zmrdujejo ob vsaki njeni omembi, bodo otroku privzgojili do spolnosti tak odnos, ki bo negativno vplival na njihovo kasnejše ljubezensko-spolno življenje.

Staršem se je z otroci neprijetno pogovarjati o spolnosti

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena leta 2009 (Moč in pomen seksualnosti: Celostna obravnava človeka in njegove seksualnosti, Fridl, 2009), jasno kažejo, da se je 97 % slovenskih staršev neprijetno pogovarjati z otroci o vprašanjih spolnosti. Zaskrbljujoče je dejstvo, da le 3 odstotke slovenske mladine dobi informacije o spolnosti od svojih staršev.

Otroci in mladostniki so tako primorani informacije iskati drugje. Znajdejo se, kakor pač vejo in znajo. Glavni vir informacij jim tako predstavljajo vrstniki ali šele prvi spolni partner/partnerica. Daleč najpogostejši ”učitelji” pa so mediji: internet, televizija, erotični in pornografski filmi, knjige, revije, časopisi…

Posledice spolne »nevzgoje«

Posledica vzgoje, kjer se izključuje komuniciranje o spolnosti je, da se kar 60 odstotkov ljudi tudi kasneje, ko so v partnerski zvezi, ne more s spolnosti sproščeno pogovarjati niti s svojim partnerjem/partnerico; več kot 50 odstotkov se odloči za prvi spolni odnos na podlagi motiva, ki ni ljubezen do partnerja; nekatere ženske ne doživljajo orgazma ali ga celo zaigrajo; moški pa se tako zelo identificirajo s svojo spolno zmožnostjo, da pristajajo na spolne odnose tudi takrat, ko si jih ne želijo.

Zdravje otrok je v rokah odraslih!

Posamezne raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Zaradi nepoznavanja pomena (bolj) zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kaj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak preprosto zato, ker jedo neprimerno, prazno hrano. Takšno, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malo vitaminov, mineralov in balastnih snovi.

Dolžnost vsakogar izmed nas je, da sami skrbimo za svoje zdravje in ga skušamo ohranjati. Otrokom moramo to odgovornost privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Seveda ne zadostuje, da smo otrokom pri zdravem prehranjevanju samo učitelji, moramo jim biti tudi dober zgled. Pomembno je, da otroke v tem smislu začnemo vzgajati že tedaj, ko začnejo zaznavati okolje in se začenjajo učiti. Otroci se (ne)zdravo v povprečju prehranjujejo 15 do 18 let. Vrtec, osnovna in srednja šola. Po osemnajstem letu, lahko pa že tudi prej, lahko ugotavljamo le posledice. Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane, še posebno v letih odraščanja. Za telesni in duševni razvoj. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma.

Pa še to: Zdravi otroci se veliko gibljejo na svežem zraku, pri sončni svetlobi. Prostore, v katerih otroci živijo in delajo, večkrat dnevno prezračimo, če je le mogoče, pa naj bodo čim dlje obsijani s soncem. Kadar odrasli otroke kritiziramo, da so neodporni, bledi, leni, zaspani in nekulturni, pomislimo, da smo za to povečini krivi sami. Vsega tega v glavnem ne bi bilo, če bi jih kakovostno prehranjevali.

Hrana za odrasle ni nujno hrana za otroke

Hrano pripravljajmo z ljubeznijo in spoštovanjem do živil, predvsem pa do tistega, ki mu je namenjena. Še posebej, če so to (naši mladoletni) otroci!

Otroci imajo pravico do zdrave, kulturno postrežene hrane. Za otroke kuhajmo po domače, to pa pomeni, da doma skuhamo jedi iz svežih živil, brez umetnih dodatkov. Za otroke kuhajmo jedi, primerne njihovim letom oziroma potrebam. To ni hrana za odrasle, ki je najpogosteje težka in (močno) začinjena. Otrokom pripravljajmo čim bolj preproste, naravne, predvsem pa doma pripravljene jedi. Nežnega okusa, le varčno soljene, pa tudi tedaj z morsko soljo, še bolje s solnim cvetom. Manj slani, bolj zdravi hrani z domačim okusom ne dodajamo industrijskih začimb, začimbnih mešanic in različnih dodatkov. Odličen dodatek in začimba pa so sveža zelišča iz domačega vrta ali iz lončkov na kuhinjski polici.

Pri prehrani otrok obvezno upoštevajmo naslednje:

■ Hrano pripravljamo sproti in vedno svežo;
■ Majhnim otrokom nikoli ne ponujamo jedi iz surovega ali nezadostno termično obdelanega mesa (tatarski biftek, angleško pečen biftek, karpačo ipd.);
■ Otrokom ne nudimo divjačine, gob, sladoleda, jedi z belo moko in belim sladkorjem, suhomesnatih proizvodov, gaziranih pijač in čokolade;
■ Otrokom ne nudimo odmrznjenih živil oziroma jedi, pa tudi tistih iz pločevink ne. Če pa otroku takšno živilo oziroma jed vendarle ponudimo, pred tem natančno preberemo deklaracijo ter jed preizkusimo sami;
■ Pikantna, še manj pekoča hrana ni za otroke;
■ Sladicam in drugim jedem ne dodajamo niti najmanjše količine alkohola ali/in prave kave;
■ Majhnim otrokom zaradi možnosti okužbe s smrtno nevarno salmonelo ne postrežemo jedi z jajci, ki termično niso obdelana vsaj nad 73 °C. To so jajčni šatoji in druge kreme, majoneze in jedi z njimi ter podobno.
■ Pri pripravi jedi pazimo, da ločujemo deske in nože za sveže in kuhano meso. Še bolje, če imamo ločene deske za meso, ribe, zelenjavo in podobno.

Nekaj živil, brez katerih ni zdrave prehrane otrok

V vsakodnevni prehrani otrok naj bo čimveč svežega (izven sezone pa suhega) sadja in zelenjave. Jabolko naj pojedo z lupino, če le ni bilo škropljeno. Posebno zdrava je temno zelena zelenjava, ki vsebuje veliko kalcija in magnezija. V listnato solato jim dodamo fižol ali koruzna zrna. Uživajo naj lečo, čičerko ali grah, črn kruh, orehe in druge oreške.

Nikakor ne pozabimo na žitarice in stročnice, ki jih (vsaj za otroke) pripravljamo v čim bolj naravni obliki, z olupki. Pazimo tudi, da zlasti suhe stročnice zadosti dolgo namakamo in kuhamo, da postanejo hitreje prebavljive. Proso, v katerem je veliko B vitamina, je primerno živilo za otroke. Pa naj bo v obliki mlečne kaše, narastka ali kako drugače pripravljeno.

Izjemnega pomena so tudi vlaknine oziroma balastne snovi. Urejajo prebavo, saj skrajšujejo čas zadrževanja odpadnih snovi v debelem črevesu. So naravno preventivno sredstvo pred sladkorno boleznijo, z žvečenjem pa otroci ohranjajo zdravo zobovje.

Meso klavnih živali če že mislite, da otrok potrebuje meso, a ne prepogosto. Pogostejšo pripravo mesa klavnih živali lahko bolj zdravo nadomestimo z jedmi iz svežih rib. Še bolje je, če meso zamenjate s sojo, ki je zelo dobrodošlo živilo za zdravo popestritev in pocenitev jedilnika.

V otroški prehrani mora biti dovolj kakovostnih maščob, saj so nosilke življenjsko pomembnih vitaminov in pomemben vir energije.

Lokalna sezonska živila

Živila za pripravo jedi izbiramo glede na letni čas in podnebje, v katerem živimo. V sredozemskih krajih je tudi pozimi na voljo sveža zelenjava, zato ni potrebe, da segamo po konzervirani. Ta vsebuje manj ali več (škodljivih) dodatkov – aditivov. Spomladi uživajmo spomladanska, poleti poletna, jeseni pa le tista živila, ki (z)rastejo jeseni. Pozimi uživajmo suhe slive in kislo zelje, ne pa jagode in grozdje, ki so poleg tega v zimskem času še astronomsko dragi. Na ta način skrbimo za bolj zdravo hrano, pa še za razbremenitev družinskega proračuna za hrano.

Shranjevanje živil

Ko zamrzujemo v domačem gospodinjstvu, pazimo predvsem na to, da živila zamrznemo na hitro ter da jih opremimo z nalepkami, na katere zapišemo vsebino in datum zamrzovanja. Najbolje bi bilo, če bi živila in hrano zamrzovali v posebni embalaži za zamrzovanje (s hermetičnim zapiranjem), čeprav je res, da je ta dokaj draga. Zmotno je mnenje, da se v pravilno zamrznjeni hrani vitamini in druge hranilne snovi obdržijo tudi po sedmih dneh. Zamrzovalne skrinje in omare hvalijo predvsem tisti, ki želijo (s)kuhati s čim manj truda. Nikakor pa si ne dovolimo zamrzniti živilo ali jed, ki je bila enkrat že odmrznjena.

In kako shranimo živila z domačega vrta, zlasti tista, ki imajo kratko sezono. V steklene kozarce ali steklenice; brez kemičnih dodatkov. Posušimo jih v biosušilniku, peči, pečici ali na zraku. Vložimo jih v naravni kis, sol (ribe) ali v maščobo.

Deklaracija je osebna izkaznica

Deklaracija je osebna izkaznica vsakega živila in (pred)pripravljene jedi, zato jo pred vsakim (prvim) nakupom živila/jedi natančno preberemo. Na deklaraciji je zapisano kdaj je bil izdelek izdelan in do kdaj je uporaben, iz česa je narejen, ali vsebuje konzervanse oziroma druge dodatke (aditive) ter v kakšnem deležu, katere dodatke še vsebuje…

Če smo osveščeni, bomo na trgovskih policah segali po živilih, ki imajo krajši rok trajanja. V njih je po navadi bistveno manj aditivov ali pa jih sploh ni, dodani pa so mu naravne barve in arome. Pomembno je, da na tak način kupujemo skupaj z otroci, da bodo kot odrasli lahko tudi sami varovali svoje zdravje.

Segajmo po ekološko pridelanih živilih

Pri pripravi jedi za otroke (ne bo pa škodilo niti odraslim), segajmo po ekološko pridelanih živilih. Ta ne vsebujejo škodljivih škropiv, umetnih gnojil, dodatkov oziroma aditivov (mnogi so škodljivi, za številne pa sploh še ne vemo, kako učinkujejo na naše telo) in drugih snovi, ki škodijo našemu zdravju, še posebej zdravju naših otrok.

Voda, voda in še enkrat voda!

Zdrava pitna voda nas najbolje odžeja. Brez nje ni življenja. Seveda pa mora biti neoporečna, zato sledimo rezultatom raziskav specializiranih ustanov, ki spremljajo kakovost pitne vode. Seveda pa je kakovost pitne vode odvisna predvsem od nas samih. Natančneje: od našega odnosa do narave.

Voda vsebuje mnoge organizmu potrebne snovi, zlasti v trdi vodi je precej kalcija in magnezija. Sicer pa voda gradi telo, topi hranilne snovi, različne snovi raznaša po telesu in uravnava telesno temperaturo. Ledvicam omogoča, da filtrirajo odpadne snovi. Naša kri, sestavljena iz 90 % vode, preskrbuje celice s hranljivimi snovmi hkrati pa iz njih odplavlja odpadke. Z zadostnimi količinami vode lahko dokaj pogosto na najbolj naraven način omilimo ali celo odpravimo zaprtje, glavobole (tudi migreno), bolečine v križu ali nogah in mnoge druge bolečine. Telesu moramo vsak dan postreči z najmanj 1,5 litra vode.

K vodi prištevamo tudi jedi, ki jo vsebujejo (predvsem sadje in zelenjava), in zdrave napitke: naravno limonado, domače nesladkane čaje ter blago oslajeni (lahko z medom ali rjavim sladkorjem) kompoti iz svežega ali suhega sadja.

Vitamini in minerali

Ohranimo vitamine in minerale. Vsak vitamin opravlja v otroškem organizmu posebno vlogo. Pomanjkanje vitaminov povzroča poslabšanje psihične aktivnosti, raztresenost, slabi spomin, otroci se hitreje utrudijo in težko zberejo. Pomanjkanje vitaminov povzroča razdražljivost, nespečnost in celo migreno.

V otroški prehrani so minerali izjemnega pomena. Posebej pazimo na to, da otrok zaužije zadostne količine živil oziroma jedi, ki vsebujejo veliko kalcija, železa in drugih mineralnih snovi.

Vitamine in minerale v živilih in jedeh ohranimo tako, da pripravljajmo čim več sveže nabranega sadja in zelenjave. Nabranih ne izpostavljamo svetlobi, ampak jih hranimo v temnem, zračnem in hladnem prostoru. Sadje in zelenjavo operemo in razrežemo tik pred uporabo. Zelenjavo kratek čas kuhamo v pari ali dušimo v majhni količini tekočine. Le toliko, da jo skuhamo na zob (al dente).

Jedem nikoli ne dodajajmo umetnih dodatkov za pospeševanje kuhanja ali izboljšanje videza, na primer sode bikarbone. Takšni dodatki uničujejo C vitamin.

Maščobe in cvrenje

V zdravi prehrani vemo, katere maščobe uporabljamo. Najboljša so nerafinirana, hladno stisnjena olja. Še posebej ekstra deviško olivno olje, pri katerem pa smo pri deklaraciji še posebej pozorni. Znano je, da vse analize kažejo na boljše zdravstveno stanje prebivalstva, ki se prehranjuje s sredozemsko kuhinjo. Veliko rib, svežega sadja in zelenjave ter ekstra deviško olivno olje. Pomembno je, da na okus zdravih maščob otroke navadimo že doma. Kupujemo preverjena olja v temnih steklenicah, ki jih hranimo v temnem prostoru. Žal pa tudi tu praviloma velja: dražje olje, boljša kakovost.

Otrokom ne nudimo industrijsko ocvrtih živil ali jedi, na primer čipsa. To je zdravju škodljiva hrana. Ocvrta celo pri 500 °C, s kopico aditivov, saj takšno hrano pripravljajo v velikih količinah in na zalogo. Ko cvremo doma, uporabimo le povsem sveže olje!

Brezmesne jedi

Pripravljajmo tudi brezmesne obroke. Z zmanjševanjem količin mesa začnimo postopno. V začetku naj bo meso samo za kosilo, zajtrk in večerja brez mesa ali za zajtrk nekaj mesnega, pa kosilo in večerja brez. Tako se družina ali kolektiv privaja na drugačno sestavo dnevnih obrokov. Meso lahko nadomestimo s sojo, ki je bolj zdrava kot meso.

Najboljše in že od nekdaj potrjene kombinacije brezmesnih jedi so: polenta in fižol, polenta z mlekom, riž z grahom (ali drugo zelenjavo) in parmezanom, sojina rižota s svežo zelenjavo, jajčna jed z beluši, jajčna jed s sojo in parmezanom (s solato), špageti (ali druge testenine) s paradižnikovo omako, razne zelenjavne enolončnice s sojo in peciva iz nje.

Ne (!) pločevinkam, odmrznjeni hrani, suhomesnatim izdelkom, gaziranim pijačam, alkoholu, belemu sladkorju, beli moki in čokoladi

V naslovu so našteta tista živila oziroma jedi, ki jih ne bi smelo biti na otrokovem jedilniku. Nezdrave recepte iz domače kuharice nadomestimo z recepti za zdravo prehrano. Otrokom ne nudimo hrane iz zamrznjenih živil, še manj odmrznjeno, že pripravljeno hrano. Morda le v izjemnih primerih, ko ni druge možnosti. Hrana in pijače iz pločevink za otroke niso primerni! Strokovnjaki svetujejo, da otrokom do 7. leta starosti ne dajemo niti najmanjših količin gaziranih pijač. Starejšim otrokom pa gazirane pijače omejimo na najmanjšo mogočo mero. Uživanje gaziranih pijač naj bi bilo zelo omejeno tudi pri odraslih.

Zdrava, najpogosteje tudi cenejša je tista hrana, ki je sveže pripravljena s svežimi živili. To pomeni, da pred pripravo še ni bila termično obdelana ali/in konzervirana. Otrokom ne nudimo instant juh, paštet in podobne hrane, ki ima, zaradi lepšega videza in podaljšanja obstojnosti dodane precejšnje količine soli in drugih (škodljivih) dodatkov, aditivov. Zato, da ji podaljšajo obstojnost, vse pogosteje pa le zato, da ji umetno izboljšajo videz ali/in okus. Vse s ciljem povečanja profita in s popolno brezskrbnostjo za človekovo zdravje. Živila in jedi, ki so predhodno termično obdelana, so oropana vsebnosti vitaminov, rudninskih snovi in drugih hranil. Za zdravo prehrano najpogosteje zadostujeta nekaj več časa in uporaba zdrave pameti. Zdravo pamet pa imamo, če ne nasedamo oglasnim sporočilom. Ta so po navadi draga (plača jih vedno samo kupec!), pa tudi zavajajoča. Če nam že ne lažejo povsem očitno, pa nam v vsakem primeru mariskaj zamolčijo.

Porabo belega sladkorja, bele moke, soli in čokolade zmanjšajmo na razumno mejo. Kako najlažje zmanjšamo porabo belega sladkorja. Nadomeščamo ga z rjavim sladkorjem ali z medom. Nekaterih zdravstvenih težav otrok nekoč niso poznali. Številni strokovnjaki to dejstvo pripisujejo pomanjkanju sladkorja (s tem pa tudi sladkarij), značilnega za tiste čase. Tedaj ni bilo toliko zobne gnilobe, prekomerne telesne teže, sladkorne bolezni in nekaterih drugih bolezni.

Belo moko nadomeščajmo s črno ali polnovredno, margarino pa z (ekstra deviškimi) olji ali z maslom. Napitke in sladice za otroke sladkamo manj kot običajno. Čokolado kupujmo le izjemoma, saj je nevaren vir maščob in sladkorja. Sladkane pijače nadomeščajmo s pitno vodo; če jo popijemo mi, jo bodo tudi otroci.

Suhomesnati izdelki so v prehrani razvada odraslih, ki jo prenašamo na otroke. Suhe mesnine v žemljici ali v kruhu nadomestimo z maslom in rezino manj mastnega sira, s kakšnim sladkim namazom ali z jajčno omleto s sirom. Dodajmo še rezino zelenjave, da bo jed še bolj zdrava, hkrati pa še občutno cenejša kot s suhomesnatimi proizvodi.

Otrokom ne nudimo odmrznjene hrane, razen če je od dneva zamrzovanja preteklo do 7 dni. Slabše zdravje otrok in slabo počutje je pogosto lahko tudi posledica pretirane uporabe živil in na pol pripravljene ali že skuhane hrane iz zamrzovalnih skrinj oziroma zamrzovalnih omar. Zamrznjena hrana ni sveža hrana.

Otroci lahko zaužijejo največ 2 do 3, pri domačih jajcih pa do 5 rumenjakov tedensko. Pri tem upoštevajmo tudi tiste rumenjake, ki so sestavina drugih jedi. Iz otroške prehrane brišimo majonezo, mastne nadeve in ocvrte jedi; slednje jim pripravimo le sem ter tja, pa še tedaj na svežem olju. Olje, ki smrdi po zažganem, je strup za odrasle, kaj šele za otroke.

Izberimo kuhinjsko posodo

Za zdravo prehrano otrok je zelo pomemben tudi pravilen izbor posode in kuharskih tehnik. Kuhajmo v majhni količini tekočine, še bolje, če živila/jedi dušimo ali skuhamo v sopari. Za takšno kuhanje je na voljo trodelna posoda – soparnik, sestavljena iz posode, cedila s tesnilom in pokrova. Soparimo lahko zelenjavo, štruklje, cmoke, svaljke, njoke, ribe in druga živila oziroma jedi, pri katerih želimo ohraniti obliko, naravno barvo in hranilno vrednost. Za pripravo dobre in okusne hrane je zelo primerna tudi posoda iz kvalitetnega emajla, stekla ali porcelana, ki je primernejša od kovinske.

Postrezimo očem všečno

Še posebej tedaj, ko jemo skupaj z otroci, hrano postrežemo z občutkom za lepo in bonton. Za mizo naj bo lepo. Poskrbimo, da bomo hrano, v katero smo vložili svoje znanje in čustva, skupaj z otroci uživali v prijetnem družinskem okolju. Jedi ponudimo na segretih krožnikih (za tople jedi) in očem všečno. Ob lepo pogrnjeni mizi in počasi, da hrano dobro prežvečimo. Tudi zato je prav, da med uživanjem v hrani ne govorimo preveč, nikakor pa med jedjo ne rešujmo žgočih problemov. Tudi vse to sodi k lepemu vedenju pri mizi, ki ga otroci hitro, pogosto pa tudi za vedno, posnemajo.

Lepo vedenje, tudi pri mizi, otrokom privzgajamo že od malega. Najbolje kar z lastnim zgledom. Samo na ta način bodo ti otroci, ko odrastejo, poznali bonton oziroma kulturo prehranjevanja.

Število obrokov

Dnevna prehrana otrok naj vsebuje vsaj pet obrokov, vsak pa naj bo sestavljen vsaj iz treh, štirih vrst jedi. S posameznimi preobilnimi obroki obremenjujemo prebavni trakt.

Pogosto se izgovarjamo, da nam sedanji življenjski in delovni tempo onemogočata zdravo pripravo in uživanje hrane. Tudi te izgovore lahko presežemo z znanjem, voljo in odgovornostjo do otrok ter njihovega zdravja in telesnega ter umskega razvoja.

Za zdrave in srečne otroke se velja potruditi tudi, ali pa še posebej, v kuhinji. Pri tem pazimo tudi na ritem prehranjevanja; če je le mogoče, otrokom obroke ponudimo vedno ob istem času. Otrokom med obroki ne ponujajmo hrane. Tudi prebavila potrebujejo počitek, zato naj bo med posameznim obroki vsaj 3 do 4 ure predaha; celo v šolah je ta del prehrane povsem neurejen, saj je šolska malica ob 10., šolsko kosilo pa že ob 12. uri!? Otrok naj v vmesnem času zaužije sadni sok – najbolje sveže iztisnjen – ali kakšen sezonski sadež.

Izbirčnost?

Otrok ima pravico reči ne tudi pri hranjenju. To ni vedno izsiljevanje ali razvajenost, kot si odrasli pogosto napačno razlagamo. Izbirčnost ni prava beseda za odklanjanje hrane, vsaj dotlej, dokler ne ugotovimo vzrokov. Preveč pikantna ali celo pekoča hrana, prepozno navajanje na določeno živilo ali jed, premalo časa ali potrpljenja in številni drugi vzroki lahko pripeljejo do tega, da otrok nekatere jedi zavrača. Res je, da moramo paziti, da otrok ne postane pretirano samovoljen, ob tem pa mu moramo vendarle dovoliti, da si količino in raznolikost hrane izbira sam..

Včasih otroci po našem mnenju zaužijejo premajhno količino hrane. Če je otrok zdrav, nam ni potrebno skrbeti. Vzroki za to so lahko različni, otrok je lahko preutrujen ali žalosten, morda pa preprosto ni lačen. Prijazne besede, kot so: izvoli, hvala, prosim, pa zgled in primerna spodbuda, sveža in nepikantna hrana, najpogosteje pomagajo. Če samo eden od naštetih vzrokov ni izpolnjen, otrok ne bo jedel. To pa ne pomeni, da smo pri prehrani otrok lahko povsem brezskrbni, še posebej zaradi vedno pogostejših bolezenskih motenj prehranjevanja.

Prehranjevalne navade slovenskih otrok in mladostnikov

Zaradi slabih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti se otroci in mladostniki že srečujejo s težavami uravnavanja primerne telesne teže in z boleznimi gibal. Vse več je otrok in mladostnikov s čezmerno  telesno težo. V letih 1987-2007 je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja narasel delež čezmerno težkih fantov v povprečju s 13% na 21%, deklet pa s 13% na 18%. Delež debelih fantov je v istem obdobju narasel s 3% na 8 %, deklet pa s 3% na 6%. Slovenija se tako med 41 evropskimi in severnoameriškimi državami po čezmerno hranjenih in debelih 15 letnikov uvršča v prvo tretjino.

Med otroci in mladostniki je v porastu sladkorna bolezen tipa 1, saj se število mladih bolnikov vsako leto poveča za 3,6%.

Otroci in mladostniki uživajo premalo sadja in zelenjave ter preveč nezdravih maščob. Prepogosto posegajo po energijsko gostih jedeh, sladkih in slanih prigrizkih ter sladkanih pijačah. Omenjena živila so tudi najpogosteje oglaševane skupine živil, ki vplivajo na prehransko vedenje in posledično odstopanje od priporočenega vnosa živil in hranil.

Mladi se prehranjujejo neredno, saj zaužijejo manjše število dnevnih obrokov, kot je priporočeno.

V letih 2002-2006 se je povečal delež otrok in mladostnikov, ki dnevno zajtrkujejo in uživajo sadje, medtem ko se je delež teh, ki dnevno uživajo zelenjavo, zmanjšal. Vsak dan uživa sadje in zelenjavo več deklet (47%) kot fantov (34%). Manj sadja užijejo otroci iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom.

Dekleta imajo zaradi večjih zahtev okolja in slabe samopodobe v primerjavi s fanti slabši odnos do hrane. Zaradi okolja in družbe, ki z vsiljivim marketingom po eni strani vsiljujejo vse bolj nezdravo, predelano in  tudi t.i. hitro hrano, po drugi strani pa vse strožja merila lepote in uspeha, vodi v vse pogostejši pojav prehranskih motenj (anoreksija in bulimija).

Med šoloobveznimi otroci se pojavlja pogosto izpuščanje zajtrka in drugih obrokov, nato pa sledi prekomerno uživanje raznovrstnih hitro pripravljenih jedi in prigrizkov po prihodu iz šole ali zvečer pred spanjem. Prevladuje suha ali hitro pripravljena hrana, tako da je za nekatere otroke edini topel kuhan obrok le kosilo v šoli. Zato je še kako pomembna ustrezna sestava šolskih jedilnikov v šolskih kuhinjah. V osnovni šoli je otrokom zagotovljena šolska malica in večini tudi kosilo, medtem ko se pri srednješolcih pojavi težava, saj vse srednje šole nimajo organizirane tople prehrane. Pri večini otrok pa se prehranjevanje spremeni ob koncu tedna, ko jedo v krogu svoje družine.

Velika slabost šoloobvezne mladine je tudi, da uživa premalo tekočine, na kar le redko pomislimo, ko otroci tarnajo zaradi utrujenosti, glavobola in težav s koncentracijo. Mladi raje posegajo po različnih sladkih in gaziranih pijačah kot pa po vodi. Vzrok je najbrž v tem, da Slovencem ni v navadi, da bi jim pretežna dnevna tekočina bila voda.

Vpliv staršev na prehrano

Pri prehranjevalnih navadah šoloobveznih otrok in mladostnikov je najpomembnejši zgled staršev, saj največjo oviro pri zdravem prehranjevanju predstavljajo ustaljene navade. Največkrat je odgovorna družina s slabimi zgledi. Otroci in mladostniki se ne prehranjujejo pravilno, saj se tudi odrasli ne prehranjujejo zdravo. Raziskave kažejo, da je družina še vseeno na vrhu vrednot med mladimi Slovenci.

Kljub temu, da so mladi dobro poučeni o zdravem prehranjevanju, se prehranjuje nezdravo, na kar vpliva dostopnost nezdrave prehrane na vsakem koraku.

Starši največkrat vedo, kaj imajo njihovi otroci radi in jim to tudi največkrat omogočijo (največkrat gre za nezdrave izbire).

Starši pogosto upravljajo z vedenjem otrok tako, da jih s priljubljeno hrano pomirijo, zamotijo, preženejo dolgčas, spodbujajo k učenju ali nagrajujejo za zaželeno vedenje. Tako se lahko že zelo zgodaj naučijo, da si lahko s sladkarijami oz. s hrano zadovoljijo čustvene potrebe in uravnavajo medsebojne odnose.

Starši pogosto ne sledijo načelom zdravega prehranjevanja, zato pa toliko bolj radi spodbujajo svoje otroke k zdravemu prehranjevanju in zdravim izbiram in tako povzročajo zmedo.

Zdravje otrok je v rokah odraslih!

Dolžnost vsakogar izmed nas je, da sami skrbimo za svoje zdravje in ga skušamo ohranjati. Otrokom moramo to odgovornost privzgojiti že v zgodnjem otroštvu. Seveda ne zadostuje, da smo otrokom pri zdravem prehranjevanju samo učitelji, moramo jim biti tudi dober zgled. Pomembno je, da otroke v tem smislu začnemo vzgajati že tedaj, ko začnejo zaznavati okolje in se začenjajo učiti. Otroci se (ne)zdravo v povprečju prehranjujejo 15 do 18 let. Vrtec, osnovna in srednja šola. Po osemnajstem letu, lahko pa že tudi prej, lahko ugotavljamo le posledice. Dognanja v zvezi s prehrano so pokazala na pomen pravilne prehrane za telesni in duševni razvoj. Še posebno v letih odraščanja. S pravilno prehrano lahko vplivamo na biološko kakovost organizma.

Posamezne raziskave kažejo, da nepravilno izbrana, enolična in osiromašena prehrana vpliva na manjšo odpornost proti različnim boleznim in zmanjšuje storilnost. Zaradi nepoznavanja pomena (bolj) zdrave prehrane je razširjeno zmotno mnenje, da ni tako pomembno, kaj otrokom ponudimo, ampak le to, da je otrok sit. Mnogi otroci so podhranjeni, kljub temu, da niso materialno ogroženi, ampak preprosto zato, ker jedo neprimerno, prazno hrano. Takšno, ki vsebuje veliko kalorij in maščob, pa le malo vitaminov, mineralov in balastnih snovi.

Kadar odrasli otroke kritiziramo, da so neodporni, bledi, leni, zaspani in nekulturni, pomislimo, da smo za to povečini krivi sami. Vsega tega v glavnem ne bi bilo, če bi jih kakovostno prehranjevali.

Kaj lahko naredimo za boljše prehranske navade mladih?

Kuhajte zdrave obroke. Ne kupujte v naprej pripravljene hrane. Izogibajte se hrani v pločevinkah in zamrznjeni hrani. Za otroke pripravljajte svežo, čim manj predelano hrano. Izogibajte se uporabi soli, beli moki in sladorju! Za pripravo jedi uporabljajte olivno olje. Mesne jedi zamenjajte z ribami ali beljakovinami rastlinskega izvora (soja, stročnice, tofu, sejtan…). Ne ponujajte jim močno začinjenih in mastnih jedi. Kuhajte preprosto!

Posebno pozornost si zaslužijo tudi velike količine sladkorja, ki ga otroci zaužijejo v obliki bonbonov in raznovrstnih sladkarij. Svoje otroke poskušajte navaditi, da namesto sladkarij uživajo sveže ali suho sadje. Priporočljive so tudi nesladkane limonade in naravni sokovi. Sliši se paradoksalno, a nekoč so prevladovale motnje hranjenja zaradi pomanjkanja hrane, danes pa zbolevamo zaradi izobilja in neuravnoteženega prehranjevanja že v zgodnjem otroštvu.

Prizadevajte si za zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, gibanje…) v katerega vključite svoje otroke.

Otrokom ste zgled, zato se ne poslužujte se nezdravih in hitrih diet. Shujšajte zdravo in naravno, s spremembo življenjskega sloga. Ne pustite, da vas zavedejo reklame, ki vam ponujajo pripomočke za hujšanje, ki le škodujejo vašemu zdravju. Ključ zdravja in vitalnosti je v zdravi prehrani in gibanju!

Mladostnikom na zanimiv način predstavimo alternativo hitri in nezdravi prehrani. Pokažemo jim preproste načine in trike, kako lahko z malimi spremembami v prehranjevanju ohranjajo svoje telo bolj zdravo vrsto let. Naučimo jih delati smothieje, namaze iz stročnic …, predvsem pa jih naučimo osnove kuhanja!

Svetujemo jim glede konkretnih težav (izgubljanje teže, športna prehrana, kaj jesti za malico v šoli). Presenetljivo veliko najstnic se že v osnovni šoli ukvarja z izgubo teže. V tej dobi ste še vedno starši, najboljši vir informacij, saj vam otroci najbolj zaupajo. Nedavna raziskava je pokazala, da je družina še vseeno na vrhu vrednot med mladimi Slovenci.

Pristopamo jim na osebni ravni, se z njimi pogovorimo, jim svetujemo in jim ponudimo rešitve, ki delujejo.

Otroke spodbujajte k kritičnemu mišljenju o reklamah, ki reklamirajo nezdravo prehrano ter o ”idealnih” podobah, ki se pojavljajo v medijih. Razložite jim, da imajo tudi modeli svoje pomankljivosti, ki jih odpravijo z računalniško obdelavo fotografij, idealno svetlobo med fotografiranjem itd. Pojasnite jim, da hrana, ki se reklamira kot zdrava, ni nujno res tako zdrava.

Tudi vi mislite, da je čas za spremembo prehranjevalnih navad v vaši družini?

V priročniku Zdravo hujšanje je naravno hujšanje način prehranjevanja, ki je primeren za OBA SPOLA, NE GLEDE NA STAROST (tudi za otroke in mladostnike), tudi in še posebej za NOSEČNICE IN DOJEČE MATERE, ki morajo poskrbeti za zdrav razvoj otroka. Obiščite nas na spletni strani http://www.zdravje-prehrana-hujsanje-dieta.si.